Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
Tokrat nam bo svoje spomine predstavila Marta Brüfach, ki pravi, da tudi spomini, če jih ne neguješ, zbledijo. Marta je rojena leta 1916 in je mladost preživela na Bregu v Ljubljani. Ta je bila precej drugačna, kot jo doživljajo mladi danes. Tudi zaradi časov, kakršni so bili med obema vojnama.
Če se odpravimo v ljubljansko staro mestno jedro do Gornjega trga, prečimo tudi Mestnega in Starega. Precej opustele, vsaj v primerjavi s tem, kakšno je bilo na njih življenje nekoč, danes raziskujejo predvsem turisti. A ti najbrž ne vedo, da so bili nekoč v Tranči, kot so imenovali stavbo, zapori in da se je tam nekoč sprehajala Lili Novy. Pesnice se spomni Vlasta Fras, ki je slaba tri desetletja živela na Mestnem trgu številka 13, ob tem pa še mnogo drugih stvari, ki jih danes ni več.
Predstavljamo koncertno dogajanje in Les Marquesis
Tekom koncertne turneje se je v Vidmu ustavila trenutno ena izmed najpopularnejših britanskih pop skupin, Bastille. Klavdija Kopina jih je za RTVSLO povabila pred mikrofon, kjer so med drugim povedali, zakaj je trikotnik bolj kul kot črka A.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo tretji album japonskega kvarteta Bo Ningen, ki ne glede na svoj domicil v Londonu prepričljivo nadaljuje japonski val alternativnega rocka. Poslušamo tudi njihovo sodelovanje z Damom Suzukijem, gostom letošnje 15. Sajete na Sotočju v Tolminu. Tretji del uvedeta Brian Eno in Karl Hyde, le mesec dni po objavi albuma Someday World sta presenetila z novim skupnim izdelkom, bolj eksperimentalnim High Life. Berlinski duo Driftmachine ponuja album Noctures, na njem je dubovska elektronika za nočne ure. Sklene krautronik Dieter Moebius, ki pri 70 letih ne pozna počitka, letos je objavil že dva albuma v sodelovanjih.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala predstavljamo nov album kanadskih soničnih punkerjev Fucked Up. V tretjem delu nas čaka nekaj kot jazzovski val.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini Drugega vala se ogrevamo pred koncertom prodorne norveške zasedbe Kvelertak, ki z domišljenim cepljenjem elementov rocka, metala in hard cora drobi in maliči vse marnje o smrti rocka in kitar. V tretjem delu tokrat t.i. retromanija, opozarjamo na ponovne izdaje, kompilacije.
Fakulteta za računalništvo in informatiko že osmič zapored organizira Poletno šolo FRI - delavnice iz področja računalništva in informatike za osnovnošolce, srednješolce in študente.
V predvolilnem obdobju je ena priljubljenih tem legalizacija marihuane. Toda nekaj je predvolilno leporečenje, drugo pa so dejanja. Tudi ta se uresničujejo v Združenih državah Amerike. Joshua Kappel je eden od pravnikov, po zaslugi katerih je lani v Koloradu uspel referendum o legalizaciji marihuane.
Danes pa o večni dilemi: »Ali je bolje, da imaš reprezentanco na mundialu in se potem sekiraš ter doživljaš infarkte, tako kot 200 milijonov ubogih Brazilcev ob tekmi s Čilom, ali pa je bolje, da živiš v mundialsko impotentni državi ter neobremenjeno uživaš ob čistem nogometu?«
V prvem delu ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarjamo še na domača klubska, koncertna in festivalska dogajanja. Drugo tretjino Drugega vala bo zapolnil bristolski tandem Malachai z novim, tretjim albumom Beyond Ugly. V tretjem delu Avey Tare izkorišča premor, ki si ga je vzela njegova matična zasedba Animal Collective, Yann Tiersen je pri Mute Records objavil album Infinity, Sklene duo Orcas z eterično pop-rockovsko muziko z albuma Yearling.
Pregled in napoved festivalov v drugem delu poletne sezone - ozremo se čez mejo in pregledamo atraktivne lokacije.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja. V drugi tretjini tokratnega Drugega vala nadaljujemo s predstavitvijo albuma Divide & Exit nergaškega postpunk-rapovskega dua Sleaford Mods iz Nottinghama, z industrial-eksperimentalno ploščo Wölfli’s Nightmare pa vstopamo v zono somraka švicarskega projekta Sudden Infant. Tretji del Drugega vala bo zapolnila glasba s tretjega dela projekta The Jeffrey Lee Pierce Session. Na ploščku Axels & Sockets manj znane pesmi prezgodaj umrlega vodje skupine The Gun Club izvaja vrsta eminentnih glasbenikov, glasbenic, pevk in pevcev – Iggy Pop, Nick Cave, Thurston Moore, Deborah Harry, Andrea Schroeder, Mark Lanegan, Mark Stewart, Hugo Race in drugi.
Neveljaven email naslov