Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi. Pred predstavo se je med novinarji razgovoril o gostujočem performansu in svojem odnosu do baleta.
V Ukrajini rojeni Sergej Polunin je po razburkani preteklosti z evropskimi baletnimi hišami na samostojni poti. Njegova misija je, pravi, posodabljanje baletne industrije
V Ljubljani te dni gostuje eden od najboljših baletnikov na svetu Sergej Polunin, ki nase opozarja tako z izjemno nadarjenostjo kot kontroverznostjo. V kar trikrat razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu bo skupaj s še dvema soplesalcema izvedel plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega in v koreografski zasnovi japonske plesalke Yuke Oishi.
“Pred to predstavo se za Nižinskega nisem pretirano zanimal, zelo slabo sem ga poznal. A ko smo dograjevali koreografijo, sem ga nenadoma začutil, prevevati so me začeli enaki občutki kot njega. Naenkrat me je spreletela krožnost časa, nenavaden občutek tega, kako se lahko naša občutenja prenašajo skozi čas. Spoznanje, kako se nič ne ustavi, me je osrečilo.”
29-letni Polunin, ki se je rodil v Ukrajini, je pri 19. postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini britanskega Kraljevega baleta. Zaslovel je tako z izjemnim talentom kot držo urbanega upornika, ki spreminja ustroj baleta. Na neki točki je želel iz baleta celo popolnoma izstopiti. A se je odločil drugače. “Moja misija je spreminjanje baletna industrije. Želim pokazati, kaj vse je mogoče v baletu. Gledanje plesa – to bo morda zvenelo smešno – razsvetljuje ljudi. Več ljudi, kot bo nagovarjal ples, lepši bo svet.” Kot pravi, skuša spremeniti obstoječo baletno industrijo in vzporedno ustvariti novo. To po njegovem pomeni ustvariti konkurenco in boljše življenje za plesalce.
Polunin je globalno zaslovel tudi s pomočjo dokumentarnega filma Baletni plesalec, Sergej Polunin režiserja Stevena Cantorja. To ga je še učvrstilo v prepričanju, da je balet lahko umetnost, ki nagovarja posameznika 21. stoletja.
“Ples lahko na ljudi vpliva, ne da bi jih užalil, ne da bi jim bilo treba kaj razlagati. Samo priti morajo na predstavo in ga začutiti. Gre za to, kaj čutiš, in ne za to, kaj veš ali kaj ti nastopajoči skušajo dopovedati. In ko sprejmete videno, se bo nekaj v vas spremenilo. To je ta moč plesa.”
Polunin je sicer znan tudi kot zagovornik Vladimirja Putina, to je celo jasno nakazal s posebnim tatujem, ki ga nosi. Na novinarsko vprašanje, zakaj tolikšna podpora kontroverznemu politiku, se je izgovoril predvsem na svojo intuicijo. “Občutek imam, da je dobra oseba, ki skuša doseči nekaj dobrega.”
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
V Nebulozah smo iskali alternative Cerarjevemu psevdohaikuju: “Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve.” Nekaj smo jih našli.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Pripnite se, zapeljal vas bo Avtopilot! Tokrat je Tadej Toš dodajal dodatke dodatkom in se spraševal, kateri aditivi so pravi za plačo in koliko dodatkov gre v en tvit.
Kaj je najbolj butasto božično darilo, ki ste ga kdaj dobili? In kaj kupiti nekomu, ki vam gre pravzaprav na živce? Z Mihijem ob 8-ih!
Z Vala 202 v petkovem popoldnevu praznikom primerno ponujamo nekaj posebnega. Pred mesecem dni je britanska glasbenica Adele predstavila svoj tretji album, ki je doživel neverjeten odziv in podrl vrsto rekordov. VAL 202 je dobil ekskluzivno priložnost predvajanja intervjuja s pevko, ki ga spremlja pet koncertnih posnetkov. Povedala bo podrobnosti o novi plošči, njenih temah in snemanju, ter podrobneje predstavila nekaj nosilnih skladb. Million Years, When We Were Young, starejšo Rolling in the Deep, Water Under the Bridge in seveda Hello.
Jugoslavija se je v začetku 90. let prejšnjega stoletja uvrščala med 4 najbolj onesnažene države sveta. Pred njo so bile še Vzhodna Nemčija, Poljska in Češkoslovaška. Seveda je slika današnje Slovenije drugačna, pa čeprav imamo še vedno visok ekološki odtis – to je, koliko naravnih virov porabimo na prebivalca in zaradi prometa onesnažen zrak. A če želimo ohraniti še vedno zelo zeleno Slovenijo, s katero se tako zelo hvalimo, bo treba ukrepati. Predvsem je cilj, ki ga moramo zasledovati, trajnostni razvoj.
Erik Valenčič se je sredi decembra odpravil v Irak in Sirijo, kjer bo snemal dokumentarni film o genocidu nad kristjani. Še prej pa je raziskovalni novinar, vojni poročevalec in avtor odmevnih dokumentarnih oddaj izdal premierni roman z naslovom Sence ne gorijo. V njem Valenčič predstavlja pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva v vprašanju, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Kako (radikalna) prihodnost nas čaka?
Neveljaven email naslov