Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Zveza majhnih in srednje velikih mest si po vsem svetu prizadeva vzpostaviti boljša življenjska okolja za nove generacije
Počasna mesta seveda niso tista mesta, kjer bi bila hitrost vožnje omejena na denimo 30 km/h ali ki bi živela v preteklosti – ravno nasprotno, gre za mesta, ki se z upoštevanjem določenih načel skušajo premakniti v drugačno prihodnost. Upirajo se hitremu tempu življenja in standardizaciji razvojnega modela v svetu, ne verjamejo torej, da v prihodnost vodi samo ena hitra pot. Večinoma gre za manjša in srednje velika mesta, ki imajo do 50.000 prebivalcev, šele v zadnjem času svoja načela širijo tudi v večjih mestih, predvsem na Kitajskem.
“Naše osnovno vodilo so vzdržnejša in krožna gospodarstva, socialna vključenost in odgovornost, aktivna družba. Iščemo pozitivno počasnost. Živimo v hitri turbo dobi, a ta turbo doba ni trajnostna. Ne more trajati večno, omejena je, saj je naš planet omejen.” – Pier Giorgio Oliveti, generalni sekretar zveze Cittaslow
Mednarodna zveza počasnih mest si prizadeva za boljša življenjska okolja prek uvajanja mnogih reform, povezanih z energijo, prometom in trajnostnim razvojem, hkrati pa v to enačbo vključuje tudi lokalno kulturo in dediščino.
“Imamo seznam projektov, na katerem je osem širših področij, denimo o novem zelenem kmetijstvu, socialni vključenosti, infrastrukturi, energiji, prometu, pa tudi o šolstvu. Vsako mesto, ki želi postati član združenja, mora spoštovati 72 osnovnih točk. To je nekako tako, kot da bi mesto vzeli v šolo. Gre za socialen, gospodarski in kakovostni projekt.” – Pier Giorgio Oliveti
V Sloveniji počasnega mesta še nimamo. “Žal nam je, da se v Sloveniji še nobeno mesto ni pridružilo združenju, saj vemo, da smo si kulturno zelo blizu, navsezadnje smo sosedi. Globoka kultura in duh slovenskih mest je popolnoma primerna za počasna mesta. A na koncu je to odvisno od vsakega župana in skupnosti,” poudarja Oliveti.
O urejanju življenjskih okolij in delovanju mest smo razmišljali tudi v seriji Frekvence X Mesta prihodnosti.
Mafija bo pokala po šivih - govorimo o študentski kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani … Od tam bo danes zvečer od 20. ure v živo potekala oddaja Frekvenca X, posvečena velikemu izumitelju in geniju Nikoli Tesli. Za uvod v ta futuristično obarvani dan bomo preverili, kako zelo so Teslovi izumi pomagali svetu postati takšen, kot je. Je bil genialec ali čarovnik? Inovator ali čudak? Ga zato, ker se v življenju ni podrejal akademskim in političnim krogom, še danes ne znamo ceniti dovolj? Zakaj njegovih del in odkritij ne obravnavamo ne v osnovni ne v srednji šoli, pa še na fakulteti za elektrotehniko ga omenijo samo bežno?
Ne gre za kvote, ne gre za enakost, za glasbo gre. Profesorica kitare, kantavtorica zaljubljena v jazz in prvi glas zasanjanega novega dolenjskega vala. Mojca, Sandra Erpe in Lamai, tri kitare, trije glasovi, ena zgodba. Glasba je odgovor.
Carski praženec, začinjen s kroniko betona in velenjskega vsakdana. Trije domači MC-ji niso novinci, a skoraj vsak dan naredijo nekaj novega. Raznovrstnost glasbene ponudbe Vala 202 z liriko opazovalcev urbanega danes. Poskusi razumeti. Emkej, Mrigo & Ghet ter Mirko.
Evropska solidarnostna enota mladim omogoča prostovoljsko delo, pripravništvo in zaposlitev ter sodelovanje pri projektih v svoji državi ali tujini. V projektu je prijavljenih že več kot 30.000 mladih, prvi udeleženci pa že sodelujejo v aktivnostih. Na kakšen način projekt deluje in kakšen je postopek registracije?
Še eni velikani rocka so se vrnili po dolgi pavzi – Foo Fighters! Dave Grohl in druščina so po dveh letih izdali nov single z naslovom Run. Napoveduje nov album, datum za zdaj ni znan, govori pa se, da bo še letos.
Maja Keuc, ki je v glasbeni industriji že nekaj časa uveljavljena z umetniškim imenom Amaya, je pred leti odpotovala na študij v Rotterdam, ga končala z odliko v Stockholmu ter izdala mednarodni EP, ki ga je pred kratkim predstavila tudi v Sloveniji: “Svoj obisk v Sloveniji vedno povežem z nastopi, ki jih potem združim s tem, da obiščem še družino in prijatelje.” Pred kratkim je izdala težko pričakovani EP z naslovom Fairytails, na katerem je šest pesmi soula, R'n'B-ja, popa in hiphopa, ki ga je ustvarila s producentom Orphéom Noahom: "Gre za odštekan izdelek, ki sva ga neobremenjeno s končnim rezultatom naredila z mero resnosti in humorja."
Glasbeni večer na Valu 202 smo namenili glasbi s plošče Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band skupine The Beatles. Paul McCartney, George Harrison, John Lennon in Ringo Starr so brez dvoma najbolj znan kvartet, kar se jih je pojavilo v zgodovini popularne glasbe. Njihova osma studijska plošča je v Veliki Britaniji izšla 26. maja, drugod po svetu pa 1. junija 1967. Pisatelj in glasbenik Luj Šprohar je osvetlil spomine nanjo v pogovoru z Jernejem Venetom.
Brane Oblak je pred dnevi praznoval 70. rojstni dan. Pred dobrim desetletjem je bil izbran za najboljšega slovenskega nogometaša. Imel je blestečo kariero. Pri Olimpiji se je uveljavil, s Hajdukom je osvojil jugoslovansko ligo in pokal, pet let pa je igral v Nemčiji, kjer je postal državni prvak z Bayernom. Oblakovo kariero smo prečesali s tistimi, ki so z njim delili zelenico. Njegovi nekdanji soigralci se časov, ki so jih skupaj doživeli, spominjajo radostno, s precej nostalgije.
Hrvaški glasbenik Zlatan Stipišić – Gibonni je prejemnik številnih nagrad in eden najbolj cenjenih poetov sodobne hrvaške glasbe. Mojstrsko prepleta ljudsko izročilo dalmatinske obale s sodobno glasbo.
Prejšnji teden je zaznamoval samomorilski napadalec, ki je bombo v britanskem Manchestru, ki je ubila kar dvaindvajsetih ljudi, sprožil po koncertu pevke Ariane Grande. 23-letna pevka, ki je dogodek na Twitterju šokirano komentirala z besedami: "Zlomljena. Iz dna srca, tako žal mi je. Nimam besed.", nato pa odpovedala naslednje nastope v okviru svoje turneje Dangerous Woman, je zdaj naznanila, da se vrača v Manchester. Pevka bo tako imela dobrodelni koncert, s katerim bodo izbirali sredstva za žrtve in njihove družine.
V Noticah tokrat poleg dveh tujih glasbenih novičk, še ena na pol domača. Dolgo smo jo čakali in dočakali.
Dr. Renata Salecl ob izidu nove knjige Tek na mestu boju proti populizmu in o tem, zakaj je povezovanje mobilnih aplikacij lahko potencialno nevarno. “Aplikacija za preverjanje lastne kreditne sposobnosti se je povezala z eno izmed aplikacij za zmenkarije. To je sprožilo grozljivo spremembo v odnosu, saj posameznika gledaš izključno skozi oči njegovih financ.”
Na svetovni dan brisače pogovor z Alojzom Kodretom, ki je (me drugim) v slovenščino prevedel Štoparski vodnik po Galaksiji .
Neveljaven email naslov