Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec.
V Sloveniji je kajenje v vseh vozilih v navzočnosti mladoletnih oseb od leta 2017 prepovedano, na slovenskih cestah pa še vedno lahko opazimo otroke v družbi kadilcev
Odrasli s kajenjem v avtomobilu mladim niso le slab zgled, temveč škodujejo tudi njihovemu zdravju, saj ko je posameznik izpostavljen tobačnemu dimu drugih, vdihava iste škodljive snovi kot kadilec. Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da je pasivno kajenje že tako nevarno, v avtomobilu pa še toliko slabše.
»V tako majhnem prostoru, kot je avtomobilska kabina, pride do zelo visokih ravni škodljivih snovi s tobačnega dima. Te so lahko tako visoke kot v zakajenih lokalih ali pa celo višje. Vsi, ki sedijo v kabini, to potem tudi vdihavajo. Če gre za kratkoročno izpostavljenost tobačnemu dimu, se izkusi predvsem draženje oči, nosu in grla. Lahko tudi glavobol in slabost. Če pa je posameznik pogosto in dolgotrajno izpostavljen, pa lahko izkusi podobne posledice kot kadilec.« – Helena Koprivnikar
Pasivno kajenje na dolgi rok po besedah Helene Koprivnikar lahko povzroči pljučnega raka, koronarno srčno bolezen, astmo ali poslabšanje astme, povezano je tudi z možgansko kapjo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo, pogostim kašljem in podobno. Na tobačni dim pa so še posebej občutljivi dojenčki, otroci, nosečnice ter nerojeni otroci.
Zaradi kajenja v avtomobilu postane sčasoma škodljivo tudi zadrževanje v njem. Tudi odpiranje oken ali zračenje kabine ne pomagata, saj smo škodljivim snoven iz tobačnega dima lahko še izpostavljeni tudi po tem, ko se v prostoru ne kadi več, tudi do 19 mesecev.
Ker je še vedno veliko odraslih, ki zakonodaje iz leta 2017 niso sprejeli in še vedno kadijo v prisotnosti mladoletnih oseb, že tretje leto v začetku septembra poteka akcija »Kajenje v vozilu škoduje«.
O nevarnosti snežnih plazov v visokogorju vsako leto poslušamo opozorila, le redko pa se zgodi, da ti pridejo vse do doline in zaprejo celo ceste. Snežni plazovi na Bovškem minuli konec tedna so vzbudili še toliko več zanimanja tako med domačini kot strokovnjaki, ki so skušali razmere kar čim natančneje popisati in dokumentirati.
80 dni, 6 ur, 15 minut in 47 sekund. Toliko časa je za jadranje okoli sveta na sloviti regati VANDEE GLOBE za približno 24 000 navtičnih milj, torej približno 44 000 kilometrov, potreboval Charlie Dalin, Francoz, ki je prvi prišel nazaj do izhodišča v francoskem departmaju Vendee. Pa ni zmagal, končni zmagovalec je prav tako Francoz Yannick Bestaven, ki je imel 10 ur in 15 minut časovnega bonusa zaradi pomoči pri reševanju tekmeca, čigar plovilo se je ob udarcu velikega vala razpolovilo in potopilo v razburkanem morju. Med zmagovalci pa je tudi slovensko znanje. Agencija republike Slovenije za okolje je namreč boter navigacijskega sistema za načrtovanje optimalne poti plovil na morju DORADO ROUTING, ki ga je zasnoval meteorolog Jure Jerman. Gre za navigacijo, ki jadralcem predlaga na videz mogoče daljšo pot, seveda glede na milje, ampak najhitrejšo glede na smer in moč vetra ter vremenske nevšečnosti.
Maja 2018 smo veliko govorili o varstvu osebnih podatkov, saj je takrat začela veljati uredba, imenovana GDPR. Kot pravi magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, na uradu opažajo, da smo o pomenu varstva osebnih podatkov in zasebnosti vse bolj ozaveščeni. Uredba je sicer robusten pravni instrument, ki daje več poudarka preventivnemu delovanju in odgovornosti upravljalcu podatkov, ne uvaja le sankcij in obveznosti. Prav tako evropskim državljanom omogoča, da se spustimo v pregon mednarodnih korporacij, še vedno pa ni bil sprejet nacionalni zakon v Sloveniji, ki bi Uradu informacijske pooblaščenke kot nadzornemu organu omogočil izrekanje glob o splošni uredbi, kar bi zagotovo še bolj dvignilo ozaveščenost o varstvu osebnih podatkov. O tem, koliko se Slovenci zavedamo vrednosti svojih osebnih podatkov, nam je povedal magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.
27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako je ta dan postal svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Iz Slovenije so med drugo svetovno vojno tja odpeljali 2.300 ljudi, domov se jih je vrnilo le okoli 1.000, za večino preostalih je Auschwitz kraj smrti. Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bila tudi večja skupina Judov in Romov. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je bila prvič postavljena na ogled lani v sklopu projekta Šoa v Mariboru, z njo pa ni bil zaznamovan samo lanski mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, temveč tudi 75. obletnica osvoboditve Auschwitza. Zdaj razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti …« gostuje v Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Ščinkavec, kos, lišček so tri ptičje vrste, ki sodijo med deset najpogostejših obiskovalk ptičjih krmilnic. To je podatek, ki so ga ornitologi pridobili ob pomoči vseh tistih, ki so se v zadnjih letih pridružili akciji Ptice okoli nas. S to želijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije spodbuditi k boljšemu zavedanju narave, ter spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Ptice je najlažje opazovati med njihovim obiskovanjem krmilnic, zato nam je varstveni ornitolog Tilen Basle povedal, katere piče bodo najbolj vesele. Sicer pravi, da krmljenje ptic ni bistveno za njihovo preživetje zime, saj so tako kot tudi druge živali. prilagojene na zimo in hrano najdejo v naravi. Vseeno pa je hranjenje ptic pomembno, saj ima družbeno socialni efekt.
DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije. Njen namen bo s povezovanjem in širjenjem informacij zagotavljati čim večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Predvidoma bo na voljo v začetku marca, že zdaj pa si lahko prenesete preizkusno različico. “Karkoli je na cesti, zdaj traja minute, da pride do uporabnika. S pomočjo te aplikacije bo prišlo lahko v sekundah. Ne vse, ampak vedno več.” - vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran
Končuje se osrednji letni dogodek, namenjen ozaveščanju pomena pisanja z roko: Tedne pisanja z roko 2021. V času šolanja na daljavo je pisanje z roko še bolj zapostavljeno kot sicer in se o pomenu te veščine sploh več ne sprašujemo. Ampak mi smo se, ob koncu Tedna pisanja z roko 2021 se je Aleš Smrekar pogovarjal z Marjano Jazbec, predsednico društva Radi pišemo z roko.
Ekipa prometne pisarne Vala 202 se je udeležila sklepnega dela vrednotenja prenovljene aplikacije Promet Plus. DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije.
Okužba s humanimi papilomavirusi je ena od najpogostejših spolno prenosljivih okužb, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije. Večina okužb poteka brez simptomov, saj okužb običajno ne spremljajo vidni klinični znaki. Največ delež okuženih se pojavi po začetku spolne aktivnosti, zato so okužbe z virusi HPV najpogostejše pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. V boju proti okužbi je poleg siceršnjih preventivnih zaščit izredno uspešno tudi cepljenje, in sicer pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji brezplačno cepljenje deklic poteka od leta 2009, letos pa se bodo programu lahko priključili tudi dečki, za katere se je izkazalo, da so imunsko pri premagovanju okužbe manj uspešni. Več nam je povedala specialistka ginekologije in porodništva, dr. Veronika Testen, o svoji izkušnji pa Nina Gaspari.
Danes pozno popoldne po našem času bo pred kot še nikoli zastraženim Kapitolom in pred številčno zelo omejeno možnico ljudi zaprisegel 46. ameriški predsednik Joe Biden. Prvič po več kot 200 letih na tej slovesni prisegi ob predaji oblasti ne bo do danes aktualnega predsednika in prve dame, kar po dogodkih v zadnjih tednih sploh ni tako nenavadno. O tem, kako je doživljal zadnje tedne, kako ocenjuje zapuščino aktualnega predsednika in prve dame pa zdaj več Josh Rocchio, italijanski Američan z Gorenjske, prevajalec, lingvist in podjetnik, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Na Gorenjsko ga je dopoldne poklical Miha Švalj.
Poleg šol za otroke s prilagojenim programom so za nujno varstvo odprti tudi običajni vrtci. Zasedeni so tudi več kot tretjinsko, iz tedna v teden pa je staršev, ki otroke kljub koronakrizi pripeljejo v vrtec, več. S kakšnimi izzivi se soočajo slovenski vrtci, kakšna navodila so dobili od pristojnih ustanov, v kolikšni meri izvajajo svoje programe, tudi programe za otroke s prilagoditvami. O vsem tem v pogovoru s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj. V Škofjo Loko, kjer je zaposlena v tamkajšnjem vrtcu, se bo odpravil Aleš Smrekar.
O glasbenicah in glasbenikih, igralkah in igralcih. Najstarejši še pomnijo Elvisa Presleya v 31-ih filmih ali pa Franka Sinatro, ki je posnel na desetine filmov. Izbrali smo nekaj posameznic in posameznikov bolj sodobne zgodovine, ki so ob prepričljivi glasbeni karieri dosegli tudi finančni in kritiški uspeh v filmih. Ne vedno, a tu in tam jim je uspelo in so bilo celo nagrajeni.
V Zavodu VseUk, ki ga je pred petimi leti ustanovila molekularna in celična Teja Bajt, so epidemijo izkoristili za razvoj novega izdelka. Po tem, ko so se spomladi prvič zaprle šole, s tem pa se je prekinil tudi njihov krožek Mali radovednež, so oblikovali zabojček z zanimivimi znanstvenimi poizkusi, ki ga lahko otroci prejmejo kar na dom. Ker so najmlajši in starši nad zamislijo navdušeni, se bodo zdaj širili tudi v tujino. Innobox je prvi znanstven zabojček v Sloveniji na naročnino. Je znanstven zabojček z materiali za otroke, ki potem lahko izvajajo poizkuse doma preko video navodil.
Dolly Parton, pevka, tekstopiska in igralka je tekom svoje kariere napisala več kot 3000 skladb, 12 jih je doseglo prvo mesto na lestvicah. Je tudi humanitarka, lastnica radijske in TV postaje, modnih hiš, restavracij, zabaviščnega parka. Ameriška revija Wall Street jo je uvrstila med 50 najvplivnejših žensk na svetu, prejela je nagrado Grammy za življensko delo, po njej pa so tudi poimenovali prvo klonirano ovco Dolly.
Sposobnost razmišljanja in gon po tem, da razmišljamo, je ena od tistih lastnosti, ki nas delajo ljudi. Od tega, da se skušamo z razmišljanjem pretolči do meja svoje zavesti, da skozi zgodovino kopičimo znanje in da se pravzaprav ves čas učimo, odkrivamo novo, neznano. Zahodne kulture človeka že od antike naprej opredeljujejo kot razumno bitje kot logične živali. In prav logiki je posvečen današnji dan, zaznamujemo namreč svetovni dan logike, ob čemersmo na Valu 202 poklicali logika in filozofa ter profesorja na mariborski Filozofski fakulteti dr. Danila Šustra.
Letošnja zima je po dolgih letih ponekod spet dobro zasnežila in lepo zimsko vreme je minuli konec tedna v naravo privabilo množice ljudi. Kar nekaj dela pa so imeli tudi gorski reševalci. Ti opozarjajo, da čeprav je obilica snega višje dele Slovenije spremenila v čudovito kuliso, so razmere resne. Tolminski gorski reševalci so v zadnjih dneh reševali kar nekaj ljudi, ki so nepripravljeni in brez kondicije obstali v snežni odeji. Razmere v gorah so nestabilne in vsako gibanje, posebej v visokogorju, je treba načrtovati, pravi gorski reševalec postaje GRS Tolmin Miljko Lesjak, ki je Mariši Bizjak povedal tudi, kako se prepričati o tem, kakšne so prave razmere v gorah in ne tiste, ki jih kažejo lepe fotografije na družabnih omrežjih.
Jasna Hengović, razvijalka programske opreme za protonsko terapijo v podjetju Cosylab je postala Inženirka leta 2020.
Pogovor s hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom v izvirniku. Prevedeno različico pogovora najdete tukaj: https://val202.rtvslo.si/2020/12/vroci-mikrofon-257/
Vlado Kreslin je izdal že sedemindvajset albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal je v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Pogosto sodeluje s slovenskimi in s priznanimi tujimi glasbeniki. Njegove pesmi so postale navdih za romane, celovečerne filme, diplomske naloge. Aktualni Ježkov nagrajenec, pevec, skladatelj, kantavtor, pisec besedil in poezije je povedal, kaj je njemu zelo všeč in kaj priporoča.
Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli.
Neveljaven email naslov