Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
Glavni poudarek jutrišnjega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati, ob tem pa še posebej opozarjajo na ranljive skupine, ki so pogosto spregledane
Glavni poudarek sredinega Svetovnega dneva oživljanja je, da ne obstaja človek, ki ne bi mogel vsaj pomagati. Ob tem so še posebej opozorili na ranljive skupine, ki so bile do sedaj pogosto spregledane, čeprav so lahko še kako pomemben člen v reševanju življenja. To so dokazali tudi otroci iz Centra Janeza Levca v Ljubljani, ki je namenjen vzgoji in izobraževanja ter usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Njihova predstavitev postopkov oživljanja je celo pred televizijskimi kamerami potekala suvereno in tako, kot velevajo strokovne smernice.
“Najprej ga moraš potresti, da vidiš, če se odziva. Če ni odziven, preveriš dihanje. Če diha, ga lahko daš v položaj za nezavestnega, če mu daš 30 masaž, pritiskov in 2 vpiha.” – učenke Ana, Zala in Sandra, ki so znanje obnovile tudi pred mikrofonom in opogumljajo, da je uporaba avtomatskega defibrilatorja otročje lahka reč
Otroci s posebnimi potrebami niso edina skupina, ki bi jo morali bolje vključiti v učenje teh pomembnih veščin. Tudi zato, ker jih te znanja zelo zanimajo, trdi Eva Pogačar, predsednica Strokovnega centra za prvo pomoč Rdečega križa Slovenije, sicer pa zdravnica, ki deluje tudi pri helikopterskih reševanjih življenj. Pomemben člen v oživljanju smo namreč lahko vsi, tudi tisti, ki morda nimajo dovolj telesne moči za stiskanje prsnega koša, tudi otroci, vsak lahko opravi vsaj delček nalog v tej verigi preživetja. Pomembno je zavedanje, kako sočloveku priskočiti na pomoč, ko jo ta potrebuje.
“Oni pijejo to znanje in z njimi je veselje delati. Prilagoditi moraš tempo in metode, ampak gre čudovito. V Ameriki so že imeli primer, ko je štiriletnik klical na telefon, da njegova mami spi, na drugi strani pa so ga znali tako vprašati, da so ugotovili, da je v nezavesti in so poslali pomoč. Že pri štirih letih lahko prepoznajo in vidijo, da nekaj ni v redu in znajo poklicati, če jih naučite, katero številko morajo poklicati.” – Eva Pogačar
Prav močni in hitri stiski prsnega koša, sprostitev dihalnih poti in klic profesionalnih reševalcev je tisto, kar rešuje življenja in bo vselej ostalo najpomembnejši člen v verigi preživetja: če namreč prvih nekaj minut do prihoda reševalcev nihče ne oživlja, še tako usposobljeni profesionalci z vsi najnovejšo opremo ne morejo več popraviti škode, ki so jo že utrpeli možgani človeka s srčnim zastojem. Ker se več kot polovica vseh zastoje zgodi doma, je zelo velika verjetnost, da bo pomoč potreboval nekdo od vaših bližnjih. Da boste znali, ko bo šlo zares, vas vabimo, da se oživljanja naučite na enem od številnih tečajev, ki potekajo te dni: danes popoldan se jih lahko udeležite v Piranu, Idriji, Novem mestu, Velenju, Žalcu in v Domžalah, jutri, 16. 10. 2019, pa jih bo po vsej Sloveniji kar 35.
S slovenskim reprezentantom in igralcem Miami Heat se je pogovarjal Franci Pavšer.
ob Dylan je končno sprejel Nobelovo nagrado za književnost. To ni spomin na prvi april, ameriški roker, ki je bil za Nobelovega nagrajaneca razglašen oktobra lani, je svojo diplomo in medaljo, potem ko se uradne podelitve ni udeležil, sprejel na zasebni slovenosti v Stockholmu v družbi dvanajstih članov akademije.
Aleksander Iskra je živi detektor za laži. Kako prepozna tihotapca in lažnivca, kaj bi storil z Martinom Krpanom danes in zakaj je zagovornik resnice v pogovoru na Valu 202!
Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija je tudi letos pred kulturnim praznikom predstavilo stanje na področju nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, predvsem ob dejstvu, da Ministrstvo za kulturo pripravlja nov kulturni model. Ob tej priložnosti se je Nataša štefe pogovarjala z Jurijem Krpanom, umetniškim vodjem Galerije Kapelica ter tudi članom upravnega odbora Društva asociacija.
Martin Rees, kozmolog in astrofizik, ki kot lord sedi tudi v zgornjem domu britanskega parlamenta, je bil več let tudi predsednik britanske Kraljeve družbe. Pogosto je premikal meje tega, kaj sodi v znanost. Po prepričanju je ateist, vendar s precej spoštovanja do religije, zaradi česar si je zaslužil kar nekaj očitkov. Zakaj verjame v obstoj multiverzuma, zakaj se boji znanstvenega napredka in kam v našem vesolju bi najraje potoval?
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Toda, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
Ta konec tedna bo v Mariboru že 53. Zlata lisica, ki za Maribor ni le postojanka v karavani smučarskega pokala v alpskem smučanju, ampak je z leti postala nepogrešljiv del identitete mesta in njenih prebivalcev. Pred valovski mikrofon smo ujeli tri, ki so jo spremljali vsak po svoje – Smiljana Pušenjaka, ki je bil kar nekaj let uradni fotograf lisice, Igorja Irgoliča – Furgulo, ki je mestni posebnež in zbiralec, in pa etnologinjo in poznavalko mesta Jernejo Ferlež.
Ena od prelomnic, ki jo je prineslo leto 2016, je tudi članstvo Slovenije v Cernu, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kot pridruženi članici se nam obetajo nove priložnosti za povezovanje v znanosti, gospodarske in tudi izobraževalne možnosti. Seveda, če bomo znali vse to izkoristiti. Za post-praznično vzdušje hranimo še reportažo kolegice Maje Ratej iz cernovskih hodnikov. Torej, kakšen je ta raziskovalni prostor, kadar se ga ne oklepa le fizika osnovnih delcev?
V petkovem jutranjem žuru v slovo letu 2016 so Miha, Tadej, Mitja in Andrej s poslušalci izbrali alternativno ime meseca decembra, tistega, ki je najbolj odstopal od sicer prevladujočih praks v prazničnem času. To je Silvan Brglez, kovinar z Vranskega, ki je na Facebooku dokazal, da se tudi z nižjo plačo da preživeti praznike v slogu srednjega razreda. Za vsega 99 evrov si je okrog hiše napeljal 179 metrov novoletih lučk, obdaril vse sorodnike, v hladilnik pa zložil nadstandardno količino tatarskega, francoske, kokakole in majoneze. Za nameček je na kuponku uplenil še razvajanje za dva v Atomskih toplicah. Pravi, da je trik v pravi kombinatoriki Alibabe, kuponov, kartic in skrbnega spremljanja akcij.
Petek. Zadnji v letu 2016. Na Valu 202 so igrali Mi2, govorili pa štirje voditelji: Miha, Tadej, Mitja in Andrej.
Dan začne z belo kavo in branjem poezije, medtem ko ostali družinski člani še trdno spijo. Helena Rismondo je umetnica z motorno žago.
Plastični odpadki so eden od največjih okoljskih izzivov prihodnosti, njihov vpliv pa lahko vidimo in čutimo že zdaj. Smo tretja generacija od izuma plastike, pa zdaj skoraj ni več kvadratnega kilometra morja, po katerem ne bi plavali plastični delci ali izdelki. In čeprav si najbrž življenja brez plastike res ne moremo predstavljati, bo to precej težje, tudi če bo te vse več. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Končna postaja: morje?, ki osvetljuje problematiko plastičnih odpadkov, ki končajo v morju. Pripravil jo je Muzej za oblikovanje Zürich, partnerji razstave pa so plastične odpadke nabrali med čistilnimi akcijami na Havajih, v Severnem morju in Baltskem morju.
Pri desetih letih je v glasbeni šoli začutil toplino klavirskih tipk, sledile so osnove igranja kitare in usodna D’n’B zabava, kjer se je Luka Per prvič srečal z omenjenim elektronskim podžanrom.
10. december je mednarodni dan človekovih pravic, in dan, ko se končuje 16-dnevna evropska kampanja proti nasilju nad ženskami. Prihodnje leto bo Evropska komisija namenila osveščanju proti nasilju nad ženskami. Nasilje, ki se v Evropi še vedno vse preveč tolerira. Evropski inštitut za enakost med spoloma je ob tej priložnosti pripravil nekaj podatkov o tem, koliko nas takšno nasilje stane, ker morda nas bo prej zaskrbelo ob stroških kot ob dejstvu, da vsaka tretja ženska v Evropi doživi eno od oblik spolnega in drugega nasilja v svojem življenju. Sicer pa v naslednjih minutah na Valu 202 najprej nekaj besed o raziskavi Revščina in spol, ki jo je konec novembra v Bratislavi predstavil prav ta Evropski inštitut za enakost med spoloma.
Neveljaven email naslov