Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lahko se zgodi, da bo šlo več kot 150 ljudi, tudi njihovih družin, v kratkem v tujino, ker v Sloveniji zanje ni možnosti. V mislih imamo pilote Adrie Airways, za katere tuje letalske družbe, odkar je Adria v stečaju, kažejo veliko zanimanje in jim pošiljajo mamljive ponudbe. Po približnih izračunih bo z njimi šlo na tuje tudi najmanj 30 milijonov evrov, ki smo jih vložili v izobraževanje pilotov. Pilot Primož Jovanović je prepričan, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.
Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek je 15.oktobra v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 govoril o Adrii Airways
Pilot Primož Jovanović je prepričan, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika
Lahko se zgodi, da bo šlo več kot 150 ljudi, tudi njihovih družin, v kratkem v tujino, ker v Sloveniji zanje ni možnosti. V mislih imamo pilote Adrie Airways, za katere tuje letalske družbe, odkar je Adria v stečaju, kažejo veliko zanimanje in jim pošiljajo mamljive ponudbe. Po približnih izračunih bo z njimi šlo na tuje tudi najmanj 30 milijonov evrov, ki smo jih vložili v izobraževanje pilotov. “Nekateri so že podpisali pogodbe,” pravi kapitan Primož Jovanović, ki je na Adrii Airways delal 14 let. Tudi Primož se pripravlja na intervju za novo službo, še vedno pa vodi iniciativni odbor za ustanovitev novega letalskega prevoznika in vsakič, ko pogovor nanese na to, svoje trditve podpre s številkami, podatki, analizami, na podlagi katerih bi se morali odločati, ali bo Slovenija ustanovila ‘svojo’ letalsko družbo. “Čas se izteka,” opozarja naš sogovornik, “ker kmalu tu ne bo več ljudi, ki so usposobljeni, ki imajo dragoceno znanje …” Ko Primož Jovanović razlaga, kako so zaposleni več let doživljali eksperimente z Adrio Airways, nekompetentna vodstva, politična preigravanja, nenehno medijsko pozornost, jezo javnosti, prodajo in stečaj podjetja, pa doda: “Kaj pričakujem od odgovorne vlade in ljudi, ki so na oblasti? Da imajo vizijo in načrt, ki se ga držijo. Če so v času pred prodajo mislili, da Adrii ni pomoči, bi morali imeti pogum in jo dati v stečaj. Oni pa so preložili odgovornost na drugega in si oprali roke. Sklad 4K nikoli ni bil Adria in Adrijci nikoli nismo bili 4K. Ta sklad je bil neodgovorni lastnik Adrie, sem pa prepričan, da je zase dobro poskrbel.”
Če je bil nemški finančni sklad 4K Invest neodgovorni lastnik, je bil neodgovoren tudi prodajalec, ki je Adrio Airways prodal takemu kupcu. “Dobra lastnost velikih ljudi je, da priznajo lastno napako,” poudarja Jovanović, ki razlaga, da bi v družbi morali delovati tako kot v letalstvu, kjer dobro deluje sistem javljanja napak (Incident Report System), saj vsak brez težav in skrivanja poroča o svoji napaki, ki se je zgodila, ta poročila lahko vidijo vsi, jih analizirajo in s tem preprečijo hujše nesreče.
V Vročem mikrofonu je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek povedal, da se je vlada že na začetku leta začela ukvarjati z Adrio Airways, v katero so bili pripravljeni aktivno vstopiti, jo prestrukturirati, a so najprej potrebovali podatke o poslovanju. Ko so jih dobili, so ugotovili, da je luknja prevelika, da bi bilo vstopanje v Adrio neodgovorno početje: “V tem trenutku imamo dve možnosti: da bo trg naredil svoje in ustvaril povezave z Evropo in svetom ali pa da pride do ustanovitve nove letalske družbe v sodelovanju z velikim partnerjem iz panoge.” Počivalšek ve, da se mudi, poudarja pa, da se bo vlada odločala na osnovi številk, čeprav osebno podpira idejo o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika.
Lahko se zgodi, da bo šlo več kot 150 ljudi, tudi njihovih družin, v kratkem v tujino, ker v Sloveniji zanje ni možnosti. V mislih imamo pilote Adrie Airways, za katere tuje letalske družbe, odkar je Adria v stečaju, kažejo veliko zanimanje in jim pošiljajo mamljive ponudbe. Po približnih izračunih bo z njimi šlo na tuje tudi najmanj 30 milijonov evrov, ki smo jih vložili v izobraževanje pilotov. Pilot Primož Jovanović je prepričan, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.
Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek je 15.oktobra v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 govoril o Adrii Airways
Pilot Primož Jovanović je prepričan, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika
Lahko se zgodi, da bo šlo več kot 150 ljudi, tudi njihovih družin, v kratkem v tujino, ker v Sloveniji zanje ni možnosti. V mislih imamo pilote Adrie Airways, za katere tuje letalske družbe, odkar je Adria v stečaju, kažejo veliko zanimanje in jim pošiljajo mamljive ponudbe. Po približnih izračunih bo z njimi šlo na tuje tudi najmanj 30 milijonov evrov, ki smo jih vložili v izobraževanje pilotov. “Nekateri so že podpisali pogodbe,” pravi kapitan Primož Jovanović, ki je na Adrii Airways delal 14 let. Tudi Primož se pripravlja na intervju za novo službo, še vedno pa vodi iniciativni odbor za ustanovitev novega letalskega prevoznika in vsakič, ko pogovor nanese na to, svoje trditve podpre s številkami, podatki, analizami, na podlagi katerih bi se morali odločati, ali bo Slovenija ustanovila ‘svojo’ letalsko družbo. “Čas se izteka,” opozarja naš sogovornik, “ker kmalu tu ne bo več ljudi, ki so usposobljeni, ki imajo dragoceno znanje …” Ko Primož Jovanović razlaga, kako so zaposleni več let doživljali eksperimente z Adrio Airways, nekompetentna vodstva, politična preigravanja, nenehno medijsko pozornost, jezo javnosti, prodajo in stečaj podjetja, pa doda: “Kaj pričakujem od odgovorne vlade in ljudi, ki so na oblasti? Da imajo vizijo in načrt, ki se ga držijo. Če so v času pred prodajo mislili, da Adrii ni pomoči, bi morali imeti pogum in jo dati v stečaj. Oni pa so preložili odgovornost na drugega in si oprali roke. Sklad 4K nikoli ni bil Adria in Adrijci nikoli nismo bili 4K. Ta sklad je bil neodgovorni lastnik Adrie, sem pa prepričan, da je zase dobro poskrbel.”
Če je bil nemški finančni sklad 4K Invest neodgovorni lastnik, je bil neodgovoren tudi prodajalec, ki je Adrio Airways prodal takemu kupcu. “Dobra lastnost velikih ljudi je, da priznajo lastno napako,” poudarja Jovanović, ki razlaga, da bi v družbi morali delovati tako kot v letalstvu, kjer dobro deluje sistem javljanja napak (Incident Report System), saj vsak brez težav in skrivanja poroča o svoji napaki, ki se je zgodila, ta poročila lahko vidijo vsi, jih analizirajo in s tem preprečijo hujše nesreče.
V Vročem mikrofonu je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek povedal, da se je vlada že na začetku leta začela ukvarjati z Adrio Airways, v katero so bili pripravljeni aktivno vstopiti, jo prestrukturirati, a so najprej potrebovali podatke o poslovanju. Ko so jih dobili, so ugotovili, da je luknja prevelika, da bi bilo vstopanje v Adrio neodgovorno početje: “V tem trenutku imamo dve možnosti: da bo trg naredil svoje in ustvaril povezave z Evropo in svetom ali pa da pride do ustanovitve nove letalske družbe v sodelovanju z velikim partnerjem iz panoge.” Počivalšek ve, da se mudi, poudarja pa, da se bo vlada odločala na osnovi številk, čeprav osebno podpira idejo o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika.
V sedmi epizodi se znova lotevamo japonske kulture in športa. Znova nam pomaga japonologinja Katarina Petaci, ki z nami deli svoje izkušnje s potovanj po deželi vzhajajočega sonca. Pravi, da so Japonci strastni bralci umetniško dovršenih stripov manga ter ljubitelji animiranih filmov. Najbolj popularen šport pa je baseball!
Podali smo se na ljubljanske ulice in iskali poti, kjer naša prestolnica njenim prebivalcem predstavlja raj pohodništva.
V šesti epizodi zanimivosti o Japonski se lotevamo tamkajšnjega načina življenja, pri čemer nam pomaga japonologinja Katarina Petaci. Kot pravi, so Japonci izredno vljudni in tihi, čeprav jih različne melodije in zvoki spremljajo ves dan. To, da so bili 200 let zaprti od zunanjega sveta, se odraža v zelo homogeni kulturi.
Ugotavljamo, da je Ptuj zelo mirno in zato prijetno mesto za družinsko življenje in turiste. Kakšno pa je življenje mladih v najstarejšem slovenskem mestu? Pogovarjali smo se z dvema aktivnima predstavnikoma mlajše generacije, ki si želita, da bi bilo podobno angažiranih še več njunih vrstnikov.
Mestni kino Ptuj ima dolgo zgodovino in velja za najstarejše aktivno kino prizorišče v Sloveniji. Kino je eno od pobudnikov in gonilnih členov Art kino mreže, ki povezuje slovenske prikazovalce kakovostnega in umetniškega filma. Prepričani so, da lahko z izbranim izobraževalnim programom v ljubitelje kakovostnega filma vzgojijo tako otroke in mladostnike kot tudi tiste nekoliko starejše obiskovalce. Več o tem pa s Tino Maroh, zunanjo sodelavko Mestnega kina Ptuj in Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Ptujčani pa so tudi izjemno ponosni na svojo zgodovino, še posebej na tisti del iz časov, ko so tod vladali Rimljani. V tretjem stoletju je bil Ptuj največje mesto na slovenskem, večje kot je bil tedanji London ali Dunaj. Obiskali smo Rimski kamp Poetovio, kjer po novem prek celega leta, ne le v času Rimskih iger, obujajo spomin na antične čase.
Štajerska vina so nas popeljala do današnje prve postojanke. Najbolj markanten simbol Ptuja in prva stvar ki jo zagledamo, ko se vozimo proti Ptuju je čudovit Ptujski grad, ki kraljuje nad mestom in reko Dravo. Globoko v kletnih prostorih gradu pa so na ogled in pokušino najboljša vina, ki jih lahko ponudi Ptuj z okolico.
Čas Olimpijskih iger v Tokiu je tudi čas, ko poskušamo najti kakšno stično točko med Japonsko in Slovenijo, kakšen drobec, ki nas povezuje. In enega takih drobcev smo našli v koledarju korporacije JTB, ki je daleč največja potovalna agencija na Japonskem. Za naslovnico svojega letošnjega koledarja z letnico 2021 z naslovom »Prelepi kraji, ki jih moraš v življenju obiskati vsaj enkrat.« je poleg večinoma razvpitih globalnih turističnih točk izbrala fotografijo očarljive vasice in vinskih gričev slovenskega Jeruzalema.
V peti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so kamikaze. Izraz sega v 13. stoletje, ko so Mongoli vdirali na Japonsko, povezan pa je z besedama duh in veter. Danes ga najpogosteje povezujemo s piloti iz 2. svetovne vojne. Njihova naloga je bila, da se z letalom zaletijo v sovražnikove ladje.
Z lanskim prešernovim nagrajencem za življensko delo, fotografom in odličnim poznavalcem fotografij Stojanom Kerblerjem smo se pogovarjali o njegovem domačem kraju, kjer je tudi dobil inspiracijo za mnoge projekte.
Z nekdanjim boksarjem smo se pogovarjali o tem, kako je odraščanje in življenje na Ptuju vplivalo na njegovo kariero ter zakaj tudi po končani športni poti še vedno živi na Ptuju.
Eden najbolj strastnih slovenskih navijačev naših športnikov na olimpijskih igrah ta hip je gotovo mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, katerega številne knjige govorijo prav o športnikih in športu. Kako športni navdušenec Primož doživlja igre in kako je doživel uspeh svojega zlatega soimenjaka, o katerem je pred kratkim napisal zgodbo?
S kolesom smo se popeljali po Dravski kolesarski poti, ki poteka skozi 4 države. Ob 710 kilometrov dolgi reki Dravi so na približno 150 kilometrih speljane tudi urejene kolesarske poti ob slovenskih bregovih, od Dravograda do Središča ob Dravi. Mnogi menijo, da je Dravska kolesarska pot najlepša prav v okolici Ptuja, Miha Švalj pa je pred mikrofon povabil dobrega poznavalca te poti Petra Mesariča.
Presenetljivo malo ljudi ve, da imamo v Sloveniji nahajališča zlata in da je prod Mure in Drave zlatonosen. V njem se torej skrivajo zlate luskice, ki jih podobno kot v znanih dokumentarnih oddajah z Aljaske, izpirajo iz rečnega proda. Še več - svojčas je na bregovih reke Drave vladala prava zlata mrzlica, ko so letno izprali tudi do 12 kilogramov zlata. Ob zlatonosni reki Dravi smo se pogovarjali z izdelovalcem nakita Srečkom Molkom in hidroinženirjem dr. Sašem Šantlom.
V četrti epizodi zanimivosti o Japonski razložimo, kdo ali kaj so bili samuraji. Pripadniki elitnega vojaškega razreda, ki so bili izurjeni v različnih veščinah. Obenem pa so morali biti zelo izobraženi. Njihova naloga je bila, da služijo gospodarju in ga ščitijo. Znani pa so bili predvsem po zelo strogem etičnem kodeksu.
V sklopu projekta Tokio doma smo obiskali Planinski dom na Kalu, priljubljeno izletniško točko nad Hrastnikom.
V tretji epizodi zanimivosti o Japonski posegamo v zgodovino. Razložimo, kdo so gejše, ki jih še danes srečujemo v deželi vzhajajočega sonca.
Hrastnik ni samo namizni tenis, Hrastnik ni samo slalom na divjih vodah. Hrastnik je še mnogo več, je tudi alpinizem in športno plezanje.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti. Čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico in da se za industrijsko sivino skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. In da nam je v reportaži zmanjkalo časa za številne druge zanimivosti: denimo festival zasavske kulinarike Funšterc, jamatlon, zgodovina rudarskih marionet in pohodniške destinacije.
Mlada Zagorjana Aljaž in Janez o življenju v Zagorju, mladih in priložnostih, ki jih nudi njun rodni kraj, pa tudi o rivalstvu med prebivalci zasavske trojice.
Neveljaven email naslov