Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Astronavti v jami

03.11.2019

Neskončna tišina, trda tema, pot v neznano in predvsem pot brez konca. Tako nekako si lahko od tu spodaj predstavljamo vesolje, nekakšne podobne vzporednice pa bi lahko potegnili tudi s podzemnim svetom, vsaj tako so zatrdili astronavti, ki so se pred mesecem teden dni urili v kraški jami. Čeprav visoko nad Zemljo veljajo posebne zakonitosti kot pod njenim površjem, pa se lahko z urjenjem v jamah naučiš strpnosti, sodelovanja, jasne komunikacije in odzivanja na nepredvidene dogodke. Zato so jame že več let prostor priprav, nekakšen poligon za pot v vesolje.

V temi, ki je prevladujoča tako v vesolju kot v jamah, znajo biti jame prav negostoljubne. In tam je tako kot v vesolju

Neskončna tišina, trda tema, pot v neznano in predvsem pot brez konca. Tako nekako si lahko od tu spodaj predstavljamo vesolje, podobne vzporednice pa bi lahko potegnili tudi s podzemnim svetom, vsaj tako so zatrdili astronavti, ki so se pred mesecem teden dni urili v kraški jami.

Alexander Gerst je bil v vesolju že dvakrat. Ob vrnitvi, obakrat je pristal v mrzlem Kazahstanu, pa ga je najbolj prevzel vonj. Podobno je dišalo tudi, ko se je vrnil iz jame:

“Ko sem ob pristanku odprl vrata pristajalne kapsule, sem zavonjal zemljo. Bilo je fantastično, vonj sem zaznaval kakšnih 5, 10 minut, potem je izginil, ampak celo zamrznjena tla so dišala, to je bil moj domači planet. Ko sem prišel ven iz jame, sem zavonjal podoben zrak. To je bil svež vonj narave, ki me spominja na to, na kakšnem krasnem planetu živimo.”

Šest astronavtov iz različnih držav se je urilo v tem, kako se odzivati v nevarnih položajih. Joshua Kutryk je razložil, da treninga v jamah ne moremo primerjati z bivanjem v vesolju, tam si namreč popolnoma sam in je dosti bolj nevarno. Je pa za astronavta izjemnega pomena, da se na polet v vesolje zelo dobro pripravi:

“Če te je kdaj pri tem strah in se zanašaš le na srečo, najverjetneje nečesa ne počneš pravilno. Tako je tudi pri vesoljskih poletih: Vse je odvisno od priprav na vse mogoče scenarije. Če si pripravljen, te ni več strah.”

Čeprav visoko nad Zemljo veljajo posebne zakonitosti kot pod njenim površjem, pa se lahko z urjenjem v jamah naučiš strpnosti, sodelovanja, jasne komunikacije in odzivanja na nepredvidene dogodke. Zato so jame že več let prostor priprav, nekakšen poligon za pot v vesolje.

“Jame so neznan prostor, ki daje možnost astronavtom, da postanejo znanstveniki, saj razskujejo površje, pokazati morajo vodstvene in komunikacijske sposobnosti. To je tudi dobra telovadnica, saj astronavti trenirajo mišice in postanejo res dober kader,” pove Loredana Bessone, ki je bdela nad celotnim jamskim projektom ESA Caves.

Čeprav se včasih zdi, da je človek v vesolju in podzemlju že povsem domač, pa Gerst opozarja, da tam ne moremo živeti:

“Jame so podobno negostoljubne in neznane kot vesolje. Ljudje jih raziskujemo, lahko se tam zadržimo nekaj časa, ampak tam ni nič, kar bi nas ohranjalo pri življenju. Ne v vesolju ne v jami. Ni svetlobe, ni hrane, nekaj časa se lahko skrivaš, a to ni naša prihodnost. Samo en planet imamo. Biosfera je tista, ki nas varuje, zato moramo tudi mi zavarovati biosfero.”

 

Prispevek sta pripravili Maja Stepančič in Maureen Welter, ki je posnela astronavte takoj po vrnitvi iz kraške jame pri Divači.


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Astronavti v jami

03.11.2019

Neskončna tišina, trda tema, pot v neznano in predvsem pot brez konca. Tako nekako si lahko od tu spodaj predstavljamo vesolje, nekakšne podobne vzporednice pa bi lahko potegnili tudi s podzemnim svetom, vsaj tako so zatrdili astronavti, ki so se pred mesecem teden dni urili v kraški jami. Čeprav visoko nad Zemljo veljajo posebne zakonitosti kot pod njenim površjem, pa se lahko z urjenjem v jamah naučiš strpnosti, sodelovanja, jasne komunikacije in odzivanja na nepredvidene dogodke. Zato so jame že več let prostor priprav, nekakšen poligon za pot v vesolje.

V temi, ki je prevladujoča tako v vesolju kot v jamah, znajo biti jame prav negostoljubne. In tam je tako kot v vesolju

Neskončna tišina, trda tema, pot v neznano in predvsem pot brez konca. Tako nekako si lahko od tu spodaj predstavljamo vesolje, podobne vzporednice pa bi lahko potegnili tudi s podzemnim svetom, vsaj tako so zatrdili astronavti, ki so se pred mesecem teden dni urili v kraški jami.

Alexander Gerst je bil v vesolju že dvakrat. Ob vrnitvi, obakrat je pristal v mrzlem Kazahstanu, pa ga je najbolj prevzel vonj. Podobno je dišalo tudi, ko se je vrnil iz jame:

“Ko sem ob pristanku odprl vrata pristajalne kapsule, sem zavonjal zemljo. Bilo je fantastično, vonj sem zaznaval kakšnih 5, 10 minut, potem je izginil, ampak celo zamrznjena tla so dišala, to je bil moj domači planet. Ko sem prišel ven iz jame, sem zavonjal podoben zrak. To je bil svež vonj narave, ki me spominja na to, na kakšnem krasnem planetu živimo.”

Šest astronavtov iz različnih držav se je urilo v tem, kako se odzivati v nevarnih položajih. Joshua Kutryk je razložil, da treninga v jamah ne moremo primerjati z bivanjem v vesolju, tam si namreč popolnoma sam in je dosti bolj nevarno. Je pa za astronavta izjemnega pomena, da se na polet v vesolje zelo dobro pripravi:

“Če te je kdaj pri tem strah in se zanašaš le na srečo, najverjetneje nečesa ne počneš pravilno. Tako je tudi pri vesoljskih poletih: Vse je odvisno od priprav na vse mogoče scenarije. Če si pripravljen, te ni več strah.”

Čeprav visoko nad Zemljo veljajo posebne zakonitosti kot pod njenim površjem, pa se lahko z urjenjem v jamah naučiš strpnosti, sodelovanja, jasne komunikacije in odzivanja na nepredvidene dogodke. Zato so jame že več let prostor priprav, nekakšen poligon za pot v vesolje.

“Jame so neznan prostor, ki daje možnost astronavtom, da postanejo znanstveniki, saj razskujejo površje, pokazati morajo vodstvene in komunikacijske sposobnosti. To je tudi dobra telovadnica, saj astronavti trenirajo mišice in postanejo res dober kader,” pove Loredana Bessone, ki je bdela nad celotnim jamskim projektom ESA Caves.

Čeprav se včasih zdi, da je človek v vesolju in podzemlju že povsem domač, pa Gerst opozarja, da tam ne moremo živeti:

“Jame so podobno negostoljubne in neznane kot vesolje. Ljudje jih raziskujemo, lahko se tam zadržimo nekaj časa, ampak tam ni nič, kar bi nas ohranjalo pri življenju. Ne v vesolju ne v jami. Ni svetlobe, ni hrane, nekaj časa se lahko skrivaš, a to ni naša prihodnost. Samo en planet imamo. Biosfera je tista, ki nas varuje, zato moramo tudi mi zavarovati biosfero.”

 

Prispevek sta pripravili Maja Stepančič in Maureen Welter, ki je posnela astronavte takoj po vrnitvi iz kraške jame pri Divači.


13.02.2019

Robbie Williams

Trinajstega februarja 1974 se je rodil Robbie Williams. V petinštiridesetih letih življenja je ustvaril veliko raznovrstne in dobre glasbe.


09.02.2019

Jasmina Cibic in Alessandro Vincentelli

Jasmina Cibic, slovenska umetnica, ki živi v Londonu, in Alessandro Vincentelli iz Centra za sodobno umetnost Baltic (Gateshead, VB). Umetnica se s prepletanjem različnih zgodovinski oseb in prostorskih instalacij družbeno kritično sprašuje, ali je moč arhitekturo, ki je nekoč služila državi in njeni ideologiji, preprosto uničiti.


08.02.2019

Zora A. Jurič

Zora A. Jurič. Je ambasadorka mariborske kulture in je za svoje delo prejela Glazerjevo listino. Je profesorica slovenščine, pobudnica mariborskega projekta Zgodbe o ljudeh in klopeh, vodi literarne pogovore in zelo uspešno pesniški turnir Vitez poezije. Takrat je v Mariboru poezija v zraku.


08.02.2019

Ifigenija Simonovič

Ifigenija Simonovič. Je pesnica, pisateljica in umetnica, za pisanje pesmi ni nobene nuje, pravi, "zgodi se mi stavek, verz, dogodek, ki se postavlja na papir mogoče nekaj mesecev".


08.02.2019

Kristina Hočevar

Kristina Hočevar. Svojo zadnjo, šesto pesniško zbirko, ki jo sestavljajo tri knjige, je poimenovala Naval. "Gre za izrazito samosvojo in drzno poetiko, nekakšno prehajanje v valovih in končno v skupnem naval," so ob izidu zbirke zapisali v reviji Bukla. Kristinine pesmi izrisujejo povsem specifičen, čeprav vsem nam znani svet.


08.02.2019

Anja Golob

Anja Golob. Je pesnica in založnica, njena založba Vige Vage Knjige je specializirana za risoromane. Živi v Mariboru, kjer končuje četrto pesniško zbirko. "To ustvarjanje zahteva veliko osredotočenosti."


08.02.2019

Ana Pepelnik

Ana Pepelnik. Je mlada pesnica, ki večkrat svojo poezijo piše ob spremljavi tehnobita. Tako je nastala pesniška zbirka Tehno. "Moja poezija je zelo ritmična, ker ritem, ki je specifičen za to glasbeno zvrst, zaobjema pesmi v celoti." In kaj imata skupnega tehno in poezija?


08.02.2019

Miljana Cunta

Miljana Cunta. Pesniška zbirka Za pol neba je bila njen čisti pesniški prvenec, sledila je zbirka Pesmi dneva, zadnjo, izšla je lani, je poimenovala Svetloba od zunaj. Ena od Miljaninih pesmi se konča z verzom "Pišem in pišem, dokler je svetlo".


08.02.2019

Barbara Pogačnik

Barbara Pogačnik. S svojo poezijo osvaja svet in svet osvaja njo. Njena poezija gostuje na številnih literarnih festivalih, njene pesmi so prevedene v več kot 20 jezikov, poezija pa jo je napotila tudi v bogato literarno prevajanje.


08.02.2019

Barbara Korun

Barbara Korun. Avtorica šestih pesniških zbirk je v otroštvu najraje prebirala knjige o nastanku sveta in o živalih, resnično pa jo je literatura zadela, kot sama pravi, ko je prebrala roman Dostojevskega Idiot, "potem sem začela brati tudi poezijo". S Tajo Kramberger in Tatjano Jamnik je ustanovila Mednarodno literarno nagrado Kons, že nekaj let pa vodi redna mesečna srečanja Pesnice za pesnice.


08.02.2019

Elza Budau

Elza Budau. Je zelo posebna pesnica, prav gotovo z največjim številom uglasbenih pesmi. V obdobju razcveta slovenske popevke je besedila pisala podnevi in ponoči. "Naročila so prihajala tik pred zdajci, zato mi je vedno primanjkovalo časa."


08.02.2019

Tina Kozin

Tina Kozin. Je pesnica in literarna kritičarka ter draga kolegica iz kulturnega uredništva programa ARS. »Pesmi Tine Kozin so preproste, vendar polne pesniških sredstev in iger z besedami. Njihovo sporočilo pa ostaja zabrisano, je samo šumenje.« Šumenja je naslov njene druge pesniške zbirke, prva z naslovom Mož s petimi podplati je nastala po naključju.


07.02.2019

40 let od koncerta skupine Queen v Ljubljani

7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.


07.02.2019

Gostovanje na Gimnaziji Nova Gorica - Dr. Prihodnost 5/5: Večno življenje

Ljudje od nekdaj iščemo eliksir večne mladosti, ki bi nam zagotovil večno življenje. Če je bogovom to izredno dobro uspevalo, pa so ljudje ostali večni le v svojih dejanjih in na papirju. Morda pa se bo tudi to kmalu spremenilo. V 21. stoletju kot naslednjo veliko tehnologijo napovedujejo ravno podaljšanje človekovega življenja v večnost. Kakšen pa bi bil svet, če bi vsi živeli večno? Kako bi na svetu preživela preštevilna populacija, kje bi živela, kdo bi jo prehranil? Je večno življenje zidanje gradov v oblakih ali realna možnost? Nekaj odgovorov smo poiskali na novogoriški gimnaziji.Tole je celoten posnete debate z dijaki, profesorjem filozofije Sandijem Cvekom, doktorsko študentko biomedicine Mojco Justin in upokojenko Marijo Jelen.


07.02.2019

V Venezueli se pripravlja nova hladna vojna

Venezuela in njeni humanitarna in politična kriza so trenutno eno od bolj vročih tem mednarodne politike. Tudi slovenski politični vrh je nameraval danes razpravljati o tem, ali se bo naša država pridružila tisti skupini evropskih držav, ki so Juana Guaidoja priznale za začasnega predsednika Venezuele, da bi razpisal predčasne predsedniške volitve. Razpravo so sicer dopoldne preložili. Novinarka zunanjepolitične redakcije našega radia Špela Novak se je dopoldne pogovarjala s poznavalko razmer v Južni Ameriki Uršo Geršak z oddelka za romanske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sogovornica opozarja na zelo kompleksno sliko Venezuele. Po njenem polarizacija v medijih za Madura in proti njemu ni ustrezna. Vlogo igrajo geostrateški in drugi interesi velikih sil, na obzorju je lahko celo nova hladna vojna.


06.02.2019

Zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa v sporni poljski klavnici

Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave.


06.02.2019

Premiera: Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari

Radijska premiera in pogovor o novi skladbi ter albumu, ki bo izšel septembra. Matevž Šalehar – Hamo pravi, da na snemanjih lovijo 'filing' s koncertov.


06.02.2019

Michael Jackson – Thriller

V glasbenem jutru o enem najbolj pomembnih albumov v zgodovini popularne glasbe in do danes najbolj prodajanem ... Dame in gospodje, to je Thriller!


04.02.2019

Otroci pojedo največ uvožene govedine

Sporno goveje meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa in je bilo uporabljeno za pripravek za kebab, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji. Uprava je promet z njim prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa še znano, koliko ga je in ali je bil morda že distribuiran. Na upravi ob tem ne izključujejo, da v dveh do treh tednih ne bodo odkrili še kakšnega primera živila ali mesnega pripravka s spornim mesom. Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je afera predvsem priložnost za razmislek o tem, za koliko smo zaradi gonje po vse nižjih cenah spustili standarde, tudi pri najbolj občutljivih skupinah, kot so otroci v vrtcih in šolah in bolnikih v bolnišnicah. Ti – paradoksno – pojedo največ uvožene govedine v državi.


01.02.2019

Ženske v glasbi MENT 19

Nataša Štefe in Andrej Karoli o vlogi žensk v glasbeni industriji. V živo s festivala Ment 2019.


Stran 60 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov