Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno 50 kilometrov vzhodneje in 400 metrov nižje ležečega vrstnika pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah
V teh dneh že lahko vidite, da ima naše visokogorje že debelo snežno kapo, začenja se zima in z njo tudi redilna sezona za naša ledenika, pod Triglavom in Skuto. Po podatkih Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU sta se oba ledenika od lani precej zmanjšala. Njuna površina se je približala do zdaj najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem.
Triglavski ledenik je v 19. stoletju meril več kot 40 hehtarjev, letos pa le 0,6 hektarja. To je kar 67-krat manj. Njegov vrstnik, ledenik pod Skuto pa je sredi 20. stoletja meril 3 hektarje, letos le še 1,4.
Kot je pojasnil Miha Pavšek, sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, pri naših ledenikih sledu o razpokah in premikanju, ki sta temeljni osnovi ledenika, ni že od druge polovice 80. let.
“Zdaj imamo le še dve majhni telesi ledu, ki sta ujeti v kotanji, prekriti s snegom minule snežne sezone ali celo minulih zim.”
Ledeniško leto je nekoliko drugačno od koledarskega – začne se novembra in konča naslednje leto oktobra.
“Oba ledenika smo začeli opazovati leta 1946. Takrat je trajala redilna doba približno osem mesecev, talilna pa štiri. V 60. letih sta se ti dve dobi bolj ali manj izenačili. V zadnjih dveh do treh desetletjih je talilna doba v nekaterih letih že celo za kakšen mesec daljša od redilne.“
Od leta 1900 do danes je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije zaradi vse višjih poletnih temperatur izgubilo približno polovico svoje mase ledu, do leta 2100 pa naj bi se obseg ledu evropskih ledenikov v primerjavi z letom 2006 zmanjšal ponekod tudi za 90 odstotkov.
Pavšek je ob tem opozoril tudi na to, da taljenje ledenikov prinaša s seboj tudi spremenjene in nevarnejše gorske poti. To je opazno tudi pri poteh na Triglav. “Ko so snežišča ob robu Triglavskih podov začela izginjati, so postale tamkajšnje poti neprijetne, ogromno je podornega kamenja in odlomov. Skratka poti v gorah so zaradi podnebnih sprememb drugačne, potekajo drugje in zahtevajo druge vrste previdnost in opremo.”
Posnetek reportaže z obiska na ledeniku pod Skuto: Triglav, javi se, tukaj Skuta!
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno 50 kilometrov vzhodneje in 400 metrov nižje ležečega vrstnika pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah
V teh dneh že lahko vidite, da ima naše visokogorje že debelo snežno kapo, začenja se zima in z njo tudi redilna sezona za naša ledenika, pod Triglavom in Skuto. Po podatkih Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU sta se oba ledenika od lani precej zmanjšala. Njuna površina se je približala do zdaj najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem.
Triglavski ledenik je v 19. stoletju meril več kot 40 hehtarjev, letos pa le 0,6 hektarja. To je kar 67-krat manj. Njegov vrstnik, ledenik pod Skuto pa je sredi 20. stoletja meril 3 hektarje, letos le še 1,4.
Kot je pojasnil Miha Pavšek, sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, pri naših ledenikih sledu o razpokah in premikanju, ki sta temeljni osnovi ledenika, ni že od druge polovice 80. let.
“Zdaj imamo le še dve majhni telesi ledu, ki sta ujeti v kotanji, prekriti s snegom minule snežne sezone ali celo minulih zim.”
Ledeniško leto je nekoliko drugačno od koledarskega – začne se novembra in konča naslednje leto oktobra.
“Oba ledenika smo začeli opazovati leta 1946. Takrat je trajala redilna doba približno osem mesecev, talilna pa štiri. V 60. letih sta se ti dve dobi bolj ali manj izenačili. V zadnjih dveh do treh desetletjih je talilna doba v nekaterih letih že celo za kakšen mesec daljša od redilne.“
Od leta 1900 do danes je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije zaradi vse višjih poletnih temperatur izgubilo približno polovico svoje mase ledu, do leta 2100 pa naj bi se obseg ledu evropskih ledenikov v primerjavi z letom 2006 zmanjšal ponekod tudi za 90 odstotkov.
Pavšek je ob tem opozoril tudi na to, da taljenje ledenikov prinaša s seboj tudi spremenjene in nevarnejše gorske poti. To je opazno tudi pri poteh na Triglav. “Ko so snežišča ob robu Triglavskih podov začela izginjati, so postale tamkajšnje poti neprijetne, ogromno je podornega kamenja in odlomov. Skratka poti v gorah so zaradi podnebnih sprememb drugačne, potekajo drugje in zahtevajo druge vrste previdnost in opremo.”
Posnetek reportaže z obiska na ledeniku pod Skuto: Triglav, javi se, tukaj Skuta!
Kakšen vpogled v filmsko ustvarjalnost nam letos v sedmih programskih sekcijah z 22. celovečernimi filmi in tekmovalnim programom kratkega filma ponuja Liffe?
Franc Dolinar in Alojz Levstik sta 7. novembra 1920 v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je bila prva slovenska invalidska organizacija. Sprva je bil njen namen zbiranja sredstev za pomoč revnim slepim, ki pa so bili takrat odvisni le od dobre volje svojcev in znancev. Danes pa je to organizacija, ki skrbi za socialne programe za pomoč pri kompenzaciji posledic okvare vida, pri ozaveščanju javnosti pa opozarja tudi na dostopnost v urbanem okolju. Pokrajinski muzej Maribor in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije sta ob 100. obletnici postavila razstavo slik in fotografij, ki so delo 19 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih slovenskih krajev.
V Škofji Loki so pod okriljem Centra slepih, slabovidnih in starejših odprli prvo rdečo ceno za obolele s covidom-19 izven uradnih prostorov centra, zato smo preverili, kako so si v coni organizirali delo in življenje.
Aleš Črnič opominja na liberalni koncept svobode, da moja svoboda sega do meja svobode drugih. »Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju obnašati odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim.« Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. »Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana.«
Obletnica albuma tokrat z njenim akterjem v živo. Andrej Šifrer obeležuje trideseto obletnico izida albuma Hiti počasi, ki je nastal po dolgoletnem diskografskem premoru. Posnel ga je v Nashvilleu, gre za njegov poklon vzornikom, ki so zaznamovali tudi njegov glasbeni izraz.
Študentske družine so tiste izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Te so stalni dom za približno tretjino študentskih družin. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Kako se študentski starši spopadajo s čustvenimi, partnerskimi in študijskimi izzivi, tudi v primerjavi s preteklostjo, je poizvedela Eva Lipovšek.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To so le nekatera raziskovalna izhodišča Steklenika - galerije za zvok, bioakustiko in umetnost, ki je skupni projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Steklenik – v parku Tivoli je zdaj sicer zaprt, a je v teh novembrskih dneh zavod Cona začel nov program lokacijskih FM-sprehodov. O tem smo se pogovarjali z umetniško vodjo zavoda CONA Ireno Pivka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
O aktualnem volilnem dogajanju v ZDA se pogovarjamo z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Pred dobrim tednom dni je Univerzitetni klinični center Ljubljana na spletni strani prostovoljstvo.org objavil, da v naši največji bolnišnici iščejo prostovoljce. V prvi vrsti študente zdravstvenih in podobnih smeri, polnoletne dijake zadnjih letnikov srednjih zdravstvenih šol ter vse druge tako ali drugače povezane z zdravstvenimi poklici, ki bi jim v teh težkih razmerah pomagali premagati kadrovsko krizo in jih vključili v oskrbo bolnikom kot pomoč medicinskim sestram. Med tistimi prostovoljci, ki so se že odzvali povabilom je tudi bolničarka Tatjana Skvarč.
Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?
Ob dnevu reformacije smo se pogovarjali z evangeličansko duhovnico v Gornjih Slavečih, s Simono Prosič Filip, o vplivu novonastalih razmer na delo v cerkveni skupnosti, ki jo vodi, o izzivih, ki jih prinaša prihodnost in časih, ki znova kličejo po reformaciji. Foto: Osebni arhiv
Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš.
Med novicami iz znanosti, ki niso povezane s koronavirusom, je ta teden odmeval podvig ameriške misije Osiris Rex, ki je v torek z asteroida Bennu pobrala vzorec tal in se podala na 300 milijonov kilometrov dolgo pot proti domu. Toda sonda je nabrala tolikšno količino vzorca, da je pobiralna glava zaradi večjih kamenčkov ostala odprta in da zdaj delci celo uhajajo. O tej misiji, pa tudi o raziskovanju asteroidov in drugih teles v našem Osončju in o potencialu za nove oblike vesoljskega rudarjenja se je Maja Ratej pogovarjala s profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom.
Danes mineva 75 let od ustanovitve Organizacije Združenih narodov, na ta dan je leta 1975 začela veljati Ustanovna listina OZN, ki opredeljuje cilje in načela svetovne organizacije ter poudarja mirojubneo reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava kot temeljni vrednoti mednarodnega miru in varnosti. Na letošnji dan Združenih narodov velja pozornost posvetiti zlasti lakoti, zaradi katere trpi desetina svetovnega prebivalstva in ki se tako zaradi covida, novih konfliktnih območij v svetu in pojavljanja podnebnih sprememb znova krepi.
Tri različne predloge je v svoje priporočilo združil glasbenik Julijan Erič, kitarist in pevec skupine Prismojeni profesorji bluesa.
Kako bo prepoved potovanj med regijami vplivala na turizem, bo zimska sezona v smučarskih središčih sploh mogoča? Poletna turistična sezona je mimo, problemi turistične industrije pa ostajajo in se po ponovni razglasitvi epidemije še poglabljajo. V Bohinju je v torek nehala obratovati žičnica na Vogel. Direktorica splošnega sektorja Smučarskega centra Vogel Aleksandra Fiorelli pove, da so se čez poletje držali vseh navodil in priporočil NIJZ-ja, enako pred zaprtjem. "Sicer je bila zasedenost v mesecih julij in avgust le 40-odstotna, če primerjamo z lanskim obiskom, kar je ob primerjavi s celotno lansko sezono precej slabo," še doda Aleksadra Fiorelli. V Bohinju se pripravljajo na različne možne scenarije, pove Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Nekaj turistov je v še Bohinju, danes pričakujemo dokončne informacije, kako je s temi, ki so še tukaj in želijo koristiti vavčerje. Enako velja za tuje turiste, ki so pri nas. Zima je tudi v času brez epidemije velik izziv. Občina Bohinj je sprejela poseben akcijski načrt za zimo, s katerim bi pomagala manjšim smučiščem, kot so Soriška planina, Senožeta in Pokljuka. Mogoče se bo letos na novo rodilo smučišče Kobla."
Tim in Tai, srednješolec in osnovnošolec, ki sta se s šolanjem na daljavo srečala že drugič. V ponedeljek sta imela v tem šolskem letu že drugi prvi šolski dan, saj so učenci višjih razredov osnovnih šol in dijakih srednjih šol pričeli z učnim procesom na daljavo. Njun dan se je, razen tega, da za obisk pouka nista zapustila doma, ni bistveno razlikoval od dneva, ko pouk poteka za šolskimi zidovi.
Neveljaven email naslov
