Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poleg zdravstvenih vprašanj in težav je hitro širjenje koronavirusa odprlo tudi več temeljnih družbenih vprašanj. Kaj se je spremenilo v dojemanju tistih, ki so se okužili, predvsem pa ljudi, ki prihajajo z območij, kjer se virus širi. O tem japonolog in sociolog kulture dr. Luka Culiberg
Dr. Luka Culiberg poudarja, da je pojav koronavirusa odprl stare oblike strahu in sovraštva
Širjenje koronavirusa po svetu poleg zdravstvenih težav, ukrepanja na terenu in gospodarskih posledic spremljajo tudi negativni pojavi v družbi: predsodki, ksenofobija, diskriminacija, nasilje in pa rasizem. Na udaru so Kitajci ter drugi ljudje, ki prihajajo z vzhodne Azije. Različne žaljive napade beleži celo Wikipedia, kjer je nastal članek Ksenofobija in rasizem povezana z izbruhom koronavirusa.
Japonolog in sociolog kulture dr. Luka Culiberg z z oddelka Azijskih študij Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da so se s tem vprašanjem srečali tudi njegovi kolegi: “Študenti so nas opozorili, da se njihovi kolegi z Japonske na cesti deležni specifične obravnave. Zaenkrat še ni bilo fizičnega nasilja, so bili pa nenavadni pogledi in komentarji. S tem se soočajo tudi naši kolegi z vzhodne Azije, ki tukaj živijo že več kot 20 let.”
Napisi Vstop Kitajcem prepovedan v trgovinah in restavracijah na Japonskem, naslovi člankov Rumena nevarnost v Nemčiji, peticija proti vstopu Kitajcev v Južno Korejo. To je samo nekaj izmed sinofobnih pojavov v državah, kjer se je pojavil koronavirus. Dr. Luka Culiberg poudarja, da je pojav koronavirusa odprl stare oblike strahu in sovraštva. “Sinofobija je strah pred Kitajci. V našem prostoru ta pojem nima nekega večjega pomena. Pri nas ljudje ne razločujejo med ljudmi z vzhodne Azije. Tukaj je sinofobija izraz neke širše ksenofobije. Primaren motiv je strah pred boleznijo. V tem smislu ljudje iščejo razlog svojega strahu, tega je vedno lažje najti v kom drugem.”
“Rasizem se ne širi, ampak je ves čas prisoten. Taka epidemija ga samo pripelje na plan. Je nek obrambni mehanizem po katerem posežejo strahovi, ki jih imamo pred nečem takim, kot je epidemija. Virus nima etničnosti, religije, jezika, ampak naši obrambni mehanizmi nas napeljujejo k temu, da iščemo razloge, zakaj se dogaja nekaj, da iščemo krivca.“
“Lahko delamo na tem, da ne vzpostavljamo družbenih diskurzov, ki prepoznavajo ‘drugega’ v rasnih, religioznih ali kakšnih drugih religioznih skupinah,” še poudarja dr. Culiberg.
Poleg zdravstvenih vprašanj in težav je hitro širjenje koronavirusa odprlo tudi več temeljnih družbenih vprašanj. Kaj se je spremenilo v dojemanju tistih, ki so se okužili, predvsem pa ljudi, ki prihajajo z območij, kjer se virus širi. O tem japonolog in sociolog kulture dr. Luka Culiberg
Dr. Luka Culiberg poudarja, da je pojav koronavirusa odprl stare oblike strahu in sovraštva
Širjenje koronavirusa po svetu poleg zdravstvenih težav, ukrepanja na terenu in gospodarskih posledic spremljajo tudi negativni pojavi v družbi: predsodki, ksenofobija, diskriminacija, nasilje in pa rasizem. Na udaru so Kitajci ter drugi ljudje, ki prihajajo z vzhodne Azije. Različne žaljive napade beleži celo Wikipedia, kjer je nastal članek Ksenofobija in rasizem povezana z izbruhom koronavirusa.
Japonolog in sociolog kulture dr. Luka Culiberg z z oddelka Azijskih študij Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pravi, da so se s tem vprašanjem srečali tudi njegovi kolegi: “Študenti so nas opozorili, da se njihovi kolegi z Japonske na cesti deležni specifične obravnave. Zaenkrat še ni bilo fizičnega nasilja, so bili pa nenavadni pogledi in komentarji. S tem se soočajo tudi naši kolegi z vzhodne Azije, ki tukaj živijo že več kot 20 let.”
Napisi Vstop Kitajcem prepovedan v trgovinah in restavracijah na Japonskem, naslovi člankov Rumena nevarnost v Nemčiji, peticija proti vstopu Kitajcev v Južno Korejo. To je samo nekaj izmed sinofobnih pojavov v državah, kjer se je pojavil koronavirus. Dr. Luka Culiberg poudarja, da je pojav koronavirusa odprl stare oblike strahu in sovraštva. “Sinofobija je strah pred Kitajci. V našem prostoru ta pojem nima nekega večjega pomena. Pri nas ljudje ne razločujejo med ljudmi z vzhodne Azije. Tukaj je sinofobija izraz neke širše ksenofobije. Primaren motiv je strah pred boleznijo. V tem smislu ljudje iščejo razlog svojega strahu, tega je vedno lažje najti v kom drugem.”
“Rasizem se ne širi, ampak je ves čas prisoten. Taka epidemija ga samo pripelje na plan. Je nek obrambni mehanizem po katerem posežejo strahovi, ki jih imamo pred nečem takim, kot je epidemija. Virus nima etničnosti, religije, jezika, ampak naši obrambni mehanizmi nas napeljujejo k temu, da iščemo razloge, zakaj se dogaja nekaj, da iščemo krivca.“
“Lahko delamo na tem, da ne vzpostavljamo družbenih diskurzov, ki prepoznavajo ‘drugega’ v rasnih, religioznih ali kakšnih drugih religioznih skupinah,” še poudarja dr. Culiberg.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Kuhar Jure Lončar iz vrtca Mladi rod je Mitji Pečku in Uršuli Zaletelj zaupal recept za jogurtovo strjenko, ki je v vrtcu pravi hit.
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Preverite svoje poznavanje filmov! Pripravili smo najbolj znane citate in dialoge. V slovenščini. Kako dobro poznate tiste, ki jih vsi poznamo?
Med tem ko učilnice in igralnice bolj kot ne samevajo, lonci v šolskih in vrtčevskih kuhinjah še vedno ropotajo, saj kuharji ne počivajo.
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je ta citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Mitja in Uršula v Poletju v dvoje, decembra iščeta odgovor na vprašanje: iz katerega filma je citat? Celoten kviz na www.val202.si/poletje-v-dvoje/
Tadej Košmrlj in Anja Hlača sta svoji sogovornici našla kar doma. Mama Irena in mama Brigita imata presečno karierno točko, šolo. In obema se je zaradi korone življenje seveda precej spremenilo. "Naredla sem si ekipo vnukov, s katero sem testirala pouk na daljavo. Kako videti prisotne, kako razširiti ekran. Od te ekipe vnukov sem se veliko naučila, ker sem se upala pritisnit tudi na kakšen gumb, ki ga sicer ne bi pritisnila." - Brigita Košmrlj, učiteljica Po približno 40-ih letih dela v šoli jima je šolanje na daljavo prineslo precej izzivov. Tadejeva mama Brigita uči razredni pouk, že 40 in let in to je njeno zadnje leto. Anjina mama je skoraj 42 let delala v osnovni šoli, zadnjih 24 let kot ravnateljica in je morala marca v hipu preklopiti na šolanje in vodenje na daljavo. Poleti pa še večja sprememba: dolge počitnice, ki se jim reče upokojitev. "O pouku na daljavo so največ povedali otroci, ko so se vrnili nazaj v šolo. Eden mi je rekel: Samo, da smo spet nazaj, mamica je bila tako tečna, oči sploh ni bil več oči!" - Irena Hlača, učiteljica
Kolenkovi že tretjo generacijo, od leta 1938 predelujejo žitarice. Nekoč na reki Muri, danes v manjšem suhem mlinu v Gornji Bistrici v Prekmurju.
Barbara Krajnc zase pravi, da je "kot oseba izjemno radovedna, skuša vsak dan narediti dobro delo in ima rada svoj krog prijateljev." Profesionalno se sicer ukvarja s strateškim komuniciranjem, a veliko pomaga tudi raznim organizacijam, institucijam, nevladnim organizacijam in podobno. Tako se je letos prostovoljno lotila številnih projektov in kot pravi, ne bo nas rešilo ležanje na kavču in da zgledi vlečejo.
Neveljaven email naslov