Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
Jožica Rejec je Ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič v marcu 2016 in drugič januarja 2018. Dobitnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta in nekdanja direktorica podjetja Domen je z Anjo Hlača Ferjančič razmišljala o krizah, preizkušnjah, vodenja podjetij ter pomenu sodelovanja in razumevanju zaposlenih.
Jožica Rejec je ime tedna Vala 202 postala dvakrat, prvič marca 2016, drugič pa januarja 2018. Nekdanja direktorica podjetja Domel razmišlja o krizah, preizkušnjah ter pomenu sodelovanja in razumevanja zaposlenih
“Priložnost za osebno rast imamo celo življenje in rasti ni brez tega, da ne bi kaj bolelo,” pravi Jožica Rejec, ki je ime tedna Vala 202 postala dvakrat. Nekdanja direktorica podjetja Domel in prejemnica priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta meni, da smo omejitve in spremembo življenjskega sloga v obdobju koronakrize sprejeli zelo disciplinirano in ne lenarimo preveč, posebej se je izrazila pomembnost osebnih stikov, ki jih zdaj tako rekoč ni, a bomo po njenem za njih še bolj hvaležni, ko bo spet priložnost zanje.
“V tem času smo prišli do celega kupa rešitev, za katere je pred tem kazalo, da niso mogoče.”
Zaposlenim v podjetjih je pomembno zadeve predstaviti jasno, položaja ne smemo olepševati, prav tako vodilni ne smejo pretiravati, saj lahko le tako strah pretvorimo v energijo, saj imamo cilje in tudi zaposleni vidijo luč na koncu tunela: “Pomembno je, da vsakdo pride s predlogom. Da ne jamramo in ne obtožujemo drugih. Tako lahko skupaj najdemo najboljšo rešitev. Treba se je prilagoditi.”
“Če imamo različna stališča in znamo sodelovati, pridemo do najboljših rešitev.”
Pomembno je, da smo potrpežljivi. Jožica Rejec pravi, da se potrpežljivosti uči še zdaj, pri vrtnarjenju, igranju klavirja in učenju francoščine. Dodaja, da je nujno, da je človek hvaležen za tisto, kar ima: “Če vsak dan narediš bilanco tega, kar je bilo ta dan dobro, znaš bolje načrtovati.”
“Modrost je tudi v odrekanju. Če si zelo radoveden, veš, da ne boš mogel videti vseh krajev, preizkusiti vseh svojih idej. Potem izbiraš in si spet hvaležen za tisto, kar ti je uspelo, ali ljudi, ki si jih srečal.”
Kaj nas naredi šola, ustanova v kateri preživimo tretjino svojega življenja?
Damjan Zorc z bralci deli življenjske drobce v izjemno zanimivih in povednih zgodbah. Pred začetkom šolskega leta boste lahko prisluhnili pogovoru o spominih na mladost, bralnih navadah in življenjskostilnih priročnikih.
Ameriški garažno bluesovski trio Blues Explosion, ki ga vodi kitarist in pevec Jon Spencer se vrača v Slovenijo. Po plošči Meat And Bone iz leta 2012 so njegovi člani letošnjo pomlad izdali nov album Freedom Tower. Pred ljubljanskim koncertom, ki bo v torek, 1. septembra v Kinu Šiška, se je z Jonom Spencerjem pogovarjal Jernej Vene.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
V sredini 80. let prejšnjega stoletja se je na ulicah Comptona, ki so veljale za ene najbolj nevarnih v Ameriki, rodila hip hop skupina, ki je za vedno revolucionirala glasbo. Sedemindvajset let po prvencu Straight Outta Compton skupine N.W.A. bo na velika platna prišel film z enakim naslovom. Andrej Karoli in Boštjan Napotnik o tistih časih, tistih glasbenikih in tisti glasbi.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Morda je najbolj čudno ime naselja v Sloveniji Čudno selo, ampak verjamemo, da tam niso nič manj pošteni ljudje kot v Pošteni vasi. Kaj počne rit v Ritomečah in v Ritoznoju, ne vemo, vemo pa, da v Zajčjem dolu zajcev ni, pojedle so jih lisice, ki jih poznajo tudi pri Lisjakih. To, da smo našli pot v Rim, niso buče, imamo pa Bučko in Tribuče.
Minuli teden je na hrvaškem potekal 6. mednarodni festival glasbenih dokumentarnih filmov Solo positivo. Letos je prvič zasedel prostore v Opatiji, kamor se je preselil iz nacionalnega parka Paklenica. Pravijo, da bi Opatija lahko postala hrvaški Cannes in z nekaterimi gosti se je temu približala že letos. Med njimi je bil tudi z oskarjem nagrajeni režiser Malcom Clark.
Aljažev stolp, izjemen kulturni spomenik in nenadomestljiv simbol Slovenije, že 120 let kraljuje na vrhu Triglava, 2864 metrov nad morjem. Ob 120. obletnici postavitve “pleha z dušo” na najvišji točki Slovenije se bo zvrstilo več dogodkov, svojo več kot enoletno popotovanje po slovenskih in obmejnih krajih pa bo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani končala tudi razstava Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo!
Bi morala obstajati posebna pinki in širša parkirna mesta za ženske tudi pri nas? O tem je Mihi spraševal poslušalce v torkovih nebulozah.
Socialno ogroženi lahko od danes zaprosijo za odpis dolgov. Največ prosilcev za odpis je bilo v vzhodni Sloveniji, drugod navala ni bilo čutiti.
V petek zvečer se je Val 202 preselil na slovensko obalo. Katedrala luksuznih barv oz. Ambasada Gavioli se je tokrat tresla pod taktirko britanske legende Normana Cooka, večini bolje poznanega pod vzdevkom Fatboy Slim. Tik pred koncertom se je z njim pogovoril Andrej Karoli.
Ker smo že malo pogrešali šolske klopi, smo se tokrat sredi poletja odpravili nazaj v šolo. No, pravzaprav na prav poseben brezplačen tečaj slovenskega jezika za tujce, ki ga vsako sredo ob 17. uri prireja Slovenski turistični informacijski center v Ljubljani, in sicer v sodelovanju z absolventkami Katedre za slovenski jezik na Filozofski fakulteti ter sodelavkami Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik v Ljubljani, tudi našo sogovornico, Tino Toplišek. Miha Pongrac je pokukal v živahno učilnico, v kateri se je ta teden kar trlo tečajnikov, turistov, ki so v Ljubljano dopotovali iz Kanade, Avstralije, Portugalske, Francije in Velike Britanije.
Mihi je v torek zjutraj spraševal: Kako ob vseh fehtajočih na cesti pošteno redistribuirati svojo dobroto? Komu date denar in po kakih kriterijih?
V teh mesecih cveti turizem, gostinci, sploh tisti z lepo urejenimi terasami, si manejo roke, večina nas bo enkrat zdaj izkoristila dopust, mlajši imajo počitnice... in ker je tam, kamor greš počet nič, treba nekaj početi, bomo pili pivo, veslali v kanuju, hodili na vodene oglede znamenitosti in imeli nasploh malce več stika z ljudmi v tako imenovani storitveni industriji. Saj veste, z natakarji, s tistimi puncami, ki vam v gledališču obesijo plašč... Gre za vprašanje našega odnosa do vseh, ki delajo v storitvenih dejavnostih. Na pošti, na banki, na tržnici, ampak predvsem v oštariji. Zanimalo nas je, kaj si mislite o tikanju ljudi v storitveni dejavnosti, katerikoli že, ampak, primarno natakarjev in natakaric. Skoraj gotovo ste tudi že opazili, da do tega vprašanja nimamo vsi enakega odnosa.
Ali so se Grki odločili prav? In kaj se Slovenci lahko naučimo od Grkov? To je Mihi spraševal v torkovih nebulozah.
Natalie Imbruglia začenja svojo svetovno turnejo prihodnji teden na festivalu Pivo in cvetje v Laškem. Z njo se je pogovarjal Tomaž Purkart.
V Nebulozah tokrat o tem, ali se starši zavedate, kaj vaši otroci počnejo na internetu.
Neveljaven email naslov