Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Sodobna glasba je med letoma 1960 in 2010 vsebovala tri ključne revolucije, kaže raziskava 17.000 skladb, ki jo je povzel Andrej Karoli
Glasba je umetnost. In znanost se lahko ukvarja z umetnostjo, tudi popularno. Metodološke obdelave glasbe, tako kot vse metodološke raziskave, temeljijo na podatkih. In 17.000 skladb, ki so sestavljale glasbeno lestvico Billboardovih 100, je bila iztočnica za raziskavo evolucije popularne glasbe v ZDA, ki je pripeljala do sklepa, da je sodobna glasba med letoma 1960 in 2010, seveda ob konstantnih spremembah, vsebovala tri revolucionarne momente. Niti ne momente, saj so revolucije, ki jih omenjam, posledica nekajletnih sprememb v glasbi.
Po vseh trditvah, da se je rokenrol začel leta 1955, so raziskovalci Kraljevega združenja v Veliki Britaniji z različnimi metodologijami in skrbno določenimi parametri prišli do spoznanja, da je očitno zaznana sprememba, tako žanrsko kot vsebinsko, prišla na plan leta 1964. Rdeča nit revolucije – rok. Sicer je bilo leto 1964 diskografsko zelo zanimivo, Bob Dylan je izdal album The Times They Are a-Changin’, v Veliki Britaniji so začeli predvajati televizijsko oddajo Top of the Pops, Beatli so čez lužo gostovali v oddaji Eda Sullivana, zasedba The Rolling Stones je izdala debitantski album, skupina Kinks pa skladbo You Really Got Me. Raziskovalci Kraljevega združenja, ki so za podlago raziskave vzeli Billboardovo lestvico vročih sto, so tudi zaradi vsega omenjenega precej z lahkoto določili leto 1964 za revolucionarno. Navsezadnje jim je pri tem pomagal tudi podatek, da je v Združenih državah 60 odstotkov prodanih plošč izdala skupina The Beatles. In med petimi najuspešnejšimi skladbami tistega leta so bile kar tri skladbe skupine the Beatles. Najbolj I Want To Hold Your Hand.
Beatli iz leta 1964, ena izmed letnic revolucionarnih premikov v zabavni glasbi, mimogrede, leta 1964 je na festivalu Slovenska popevka prvo nagrado občinstva prejela skladba Poletna noč v izvedbi Marjane Deržaj in Beti Jurković. Vse, kar se je dogajalo v popularni glasbi v naslednjih devetnajstih letih, je bolj ali manj temeljilo na kitarah, torej roku, s postopnim tehnološkim razvojem pa so raziskovalci ugotovili, da je naslednji veliki prevrat sledil leta 1983. Plesna glasba, novi val in pop elektronika zvrsti s specifičnim zvokom, ustvarjenim s prevladujočo uporabo sintetizatorjev, nadomestkov bobnov ter tolkal in neakustičnih instrumentov nasploh, se je v resnici začel že ob prelomu desetletja, rasel in se kalil do trenutka, ko so ga zaznale lestvice. V Sloveniji smo imeli leta 1983 Pop Delavnico, na kateri je strokovna žirija prvo nagrado podelila Benču za skladbo Ob Šanku, občinstvo pa je na prvo mesto uvrstilo skupino Gu Gu in zimzeleno Želim si na Jamajko. Globalno gledano pa je septembra leta 1983 izšla skladba britanske zasedbe Culture Club Karma Chameleon, ki je ob obračunu na začetku naslednjega leta uradno najuspešnejša pop skladba z letnico 1983.
Če sta prvi dve glasbeni revoluciji posledica kitar in / oziroma elektronike, je tretja t. i. revolucija posledica kulturnih in socialnih preobratov v Združenih državah. Liriko ljubezni in miroljubnega uporništva je zamenjala z vzorci in preprostimi, a čvrstimi ritmi podkrepljena lirika pločnikov in klubov. Pojav in razvoj rapa in žanrov, ki izhajajo iz njega, je, vsaj kar zadeva vpliv na glasbene lestvice, gotovo najbolj revolucionarno obdobje v sodobni zabavni glasbi. Gledano nazaj pri nas vpliva rim še ni bilo, rap je bil le posebnost z druge strani Atlantika. Pri nas so leta 1991 kraljevali člani skupin Pop Design s skladbo Solza in Chateau z Objemi me. Nazaj k revoluciji in rapu. Skupno točko so raziskovalci našli v letnici 1991, ko sicer pogled na lestvice pravi, da je bila najuspešnejša skladba Everything I do I Do it For you Bryana Adamsa, ampak hkrati sta se leta 1991 na lestvicah utrdila rap in hip hop, ki še vedno čakata novo glasbeno revolucijo.
Kakšen vpogled v filmsko ustvarjalnost nam letos v sedmih programskih sekcijah z 22. celovečernimi filmi in tekmovalnim programom kratkega filma ponuja Liffe?
Franc Dolinar in Alojz Levstik sta 7. novembra 1920 v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je bila prva slovenska invalidska organizacija. Sprva je bil njen namen zbiranja sredstev za pomoč revnim slepim, ki pa so bili takrat odvisni le od dobre volje svojcev in znancev. Danes pa je to organizacija, ki skrbi za socialne programe za pomoč pri kompenzaciji posledic okvare vida, pri ozaveščanju javnosti pa opozarja tudi na dostopnost v urbanem okolju. Pokrajinski muzej Maribor in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije sta ob 100. obletnici postavila razstavo slik in fotografij, ki so delo 19 slepih in slabovidnih avtoric in avtorjev iz različnih slovenskih krajev.
V Škofji Loki so pod okriljem Centra slepih, slabovidnih in starejših odprli prvo rdečo ceno za obolele s covidom-19 izven uradnih prostorov centra, zato smo preverili, kako so si v coni organizirali delo in življenje.
Aleš Črnič opominja na liberalni koncept svobode, da moja svoboda sega do meja svobode drugih. »Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju obnašati odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim.« Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. »Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana.«
Obletnica albuma tokrat z njenim akterjem v živo. Andrej Šifrer obeležuje trideseto obletnico izida albuma Hiti počasi, ki je nastal po dolgoletnem diskografskem premoru. Posnel ga je v Nashvilleu, gre za njegov poklon vzornikom, ki so zaznamovali tudi njegov glasbeni izraz.
Študentske družine so tiste izjeme, ki jim država ta hip dovoljuje bivanje v študentskih domovih. Te so stalni dom za približno tretjino študentskih družin. Mlade starše pa so zaostrene epidemiološke razmere postavile pred še večje izzive, med študijem na daljavo morajo namreč skrbeti še za otroke, saj večina malčkov v teh dneh ostaja doma. Kako se študentski starši spopadajo s čustvenimi, partnerskimi in študijskimi izzivi, tudi v primerjavi s preteklostjo, je poizvedela Eva Lipovšek.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Zvok. Zvočna ekologija. Prostor. Različni načini poslušanja. To so le nekatera raziskovalna izhodišča Steklenika - galerije za zvok, bioakustiko in umetnost, ki je skupni projekt Cone, zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, in Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Steklenik – v parku Tivoli je zdaj sicer zaprt, a je v teh novembrskih dneh zavod Cona začel nov program lokacijskih FM-sprehodov. O tem smo se pogovarjali z umetniško vodjo zavoda CONA Ireno Pivka.
Raziskovalci društva Morigenos so po obvestilu slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita, ki sta zašla v naše morje. To je druga največja žival na svetu, močno ogrožena zaradi dejavnosti človeka.
O aktualnem volilnem dogajanju v ZDA se pogovarjamo z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Pred dobrim tednom dni je Univerzitetni klinični center Ljubljana na spletni strani prostovoljstvo.org objavil, da v naši največji bolnišnici iščejo prostovoljce. V prvi vrsti študente zdravstvenih in podobnih smeri, polnoletne dijake zadnjih letnikov srednjih zdravstvenih šol ter vse druge tako ali drugače povezane z zdravstvenimi poklici, ki bi jim v teh težkih razmerah pomagali premagati kadrovsko krizo in jih vključili v oskrbo bolnikom kot pomoč medicinskim sestram. Med tistimi prostovoljci, ki so se že odzvali povabilom je tudi bolničarka Tatjana Skvarč.
Ina West je 33-letna poljska glasbenica, ki se načeloma giblje med Berlinom in Varšavo, predvsem pa, ko redno nastopa veliko potuje po svetu. Če Ina ne bi bila v samoizolaciji, bi se te dni zagotovo pridružila Strajku Kobiet oziroma Stavki žensk. “Politika je začela omejevati naše možnosti z religijskimi zakoni in s sledenjem religijskim navodilom, ki pa so dandanes zastareli. Imamo drugačne možnosti. Ženske danes natančno vedo, kaj se dogaja z njenim otrokom med nosečnostjo. Včasih takšne tehnologije ni bilo. Ne morem si predstavljati, kakšno tragedijo za žensko predstavlja dejstvo, da je njen otrok mrtev, a ga kljub temu mora nositi. Žensko telo torej predstavlja zgolj krsto za mrtvega otroka. Ne morem si predstavljati, da nimam možnosti odločanja. Mirno lahko sledite religijskemu nauku in pričakujete čudež, da bo otrok na koncu živ, kaj pa tiste ženske, ki verjamejo v znanost in vedo, kaj jih čaka? To je trenutno zelo velika težava naše družbe.” Kakšne so razmere na Poljskem, predvsem pa kakšno vzdušje je trenutno v razdeljeni Poljski?
Ob dnevu reformacije smo se pogovarjali z evangeličansko duhovnico v Gornjih Slavečih, s Simono Prosič Filip, o vplivu novonastalih razmer na delo v cerkveni skupnosti, ki jo vodi, o izzivih, ki jih prinaša prihodnost in časih, ki znova kličejo po reformaciji. Foto: Osebni arhiv
Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš.
Med novicami iz znanosti, ki niso povezane s koronavirusom, je ta teden odmeval podvig ameriške misije Osiris Rex, ki je v torek z asteroida Bennu pobrala vzorec tal in se podala na 300 milijonov kilometrov dolgo pot proti domu. Toda sonda je nabrala tolikšno količino vzorca, da je pobiralna glava zaradi večjih kamenčkov ostala odprta in da zdaj delci celo uhajajo. O tej misiji, pa tudi o raziskovanju asteroidov in drugih teles v našem Osončju in o potencialu za nove oblike vesoljskega rudarjenja se je Maja Ratej pogovarjala s profesorjem na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomažem Zwittrom.
Danes mineva 75 let od ustanovitve Organizacije Združenih narodov, na ta dan je leta 1975 začela veljati Ustanovna listina OZN, ki opredeljuje cilje in načela svetovne organizacije ter poudarja mirojubneo reševanje sporov in spoštovanje mednarodnega prava kot temeljni vrednoti mednarodnega miru in varnosti. Na letošnji dan Združenih narodov velja pozornost posvetiti zlasti lakoti, zaradi katere trpi desetina svetovnega prebivalstva in ki se tako zaradi covida, novih konfliktnih območij v svetu in pojavljanja podnebnih sprememb znova krepi.
Tri različne predloge je v svoje priporočilo združil glasbenik Julijan Erič, kitarist in pevec skupine Prismojeni profesorji bluesa.
Kako bo prepoved potovanj med regijami vplivala na turizem, bo zimska sezona v smučarskih središčih sploh mogoča? Poletna turistična sezona je mimo, problemi turistične industrije pa ostajajo in se po ponovni razglasitvi epidemije še poglabljajo. V Bohinju je v torek nehala obratovati žičnica na Vogel. Direktorica splošnega sektorja Smučarskega centra Vogel Aleksandra Fiorelli pove, da so se čez poletje držali vseh navodil in priporočil NIJZ-ja, enako pred zaprtjem. "Sicer je bila zasedenost v mesecih julij in avgust le 40-odstotna, če primerjamo z lanskim obiskom, kar je ob primerjavi s celotno lansko sezono precej slabo," še doda Aleksadra Fiorelli. V Bohinju se pripravljajo na različne možne scenarije, pove Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Nekaj turistov je v še Bohinju, danes pričakujemo dokončne informacije, kako je s temi, ki so še tukaj in želijo koristiti vavčerje. Enako velja za tuje turiste, ki so pri nas. Zima je tudi v času brez epidemije velik izziv. Občina Bohinj je sprejela poseben akcijski načrt za zimo, s katerim bi pomagala manjšim smučiščem, kot so Soriška planina, Senožeta in Pokljuka. Mogoče se bo letos na novo rodilo smučišče Kobla."
Tim in Tai, srednješolec in osnovnošolec, ki sta se s šolanjem na daljavo srečala že drugič. V ponedeljek sta imela v tem šolskem letu že drugi prvi šolski dan, saj so učenci višjih razredov osnovnih šol in dijakih srednjih šol pričeli z učnim procesom na daljavo. Njun dan se je, razen tega, da za obisk pouka nista zapustila doma, ni bistveno razlikoval od dneva, ko pouk poteka za šolskimi zidovi.
Neveljaven email naslov