Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj nas uči šport na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play? Boštjan Reberšak se je pogovarjal s specialistom za športno filzofijo dr. Milanom Hosto.
O tem, kaj nas lahko šport uči na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play, razmišlja dr. Milan Hosta, specialist filozofije športa
Čas, v katerem živimo, je pred nas postavil cel kup izzivov, s katerimi se spopadamo. V ospredju je skrb za zdravje, pa tudi za zdravstvo, ki se je tako kot še marsikatero področje v Sloveniji znašlo na preizkušnji. Izjema ni niti šport. Dr. Milan Hosta, profesor etike športa in olimpizma ter specialist filozofije športa, o njem razmišlja kot o nevtralnem pojavu, ki ponuja telesno prakso, ki temelji na naravni potrebi po gibanju: “To potrebo umesti v kontekst igre in pravil. Zato je šport vedno vezan z institucijo. Ta institucija zadaj pa ima neki interes, ki je lahko usmerjen v zdravje, v preventivo ali pa v spektakel.”
“Slovenci imamo res dobro naravo. V vseh štirih letnih časih jo lahko izkoristimo za gibanje. In to gibanje ni nujno športno. Kar je ključno. Lahko se gibamo tudi brez institucije, ki stoji za našim hrbtom, in ostajamo zdravi.”
Gibanje pomeni svobodo, paradoks pa je, da se moramo znotraj športa omejiti s pravili, nato pa smo znotraj teh pravil svobodni, da dosežemo cilj igre: “Če nimamo nobene omejitve, tudi ta igra nima čara.”
“Šport je privlačen, ker nas omeji v svobodi izbire, ki jo imamo, na samo nekaj pravil, s katerimi lahko dosežeš cilj, da lahko igramo isto igro.”
Šport, ki ga igramo s prijatelji na ulici in v telovadnici, za seboj nima institucije, ima pa močno moralno in vzgojno plat, saj se moramo dogovoriti, kako bomo igrali. Iz modrosti, ki je pred nami na ulici, lahko to prenesemo na delovanje države, saj je ključno, da se dogovorimo, kakšno igro igramo in kaj je cilj igre: “V tej zgodbi meni manjka ravno to. Pripravljen sem preživeti grobo igro ali to, da se mi s pravili jemlje svoboda gibanja, ampak moram vedeti, kaj bomo s tem dosegli.”
“Drugi del športa, telesno-gibalni del, ki ne potrebuje institucije, nima predstavnikov. Tudi šolski šport in celo gibanje smo športizirali. Imamo lep izraz, ki se mu reče telovadba, telesna kultura. Ampak smo ga kar pometli pod preprogo. Za to ne potrebujemo institucije ali pa je ta institucija spontana. Ampak za to ne potrebujemo kluba, lige ali olimpijskih iger.”
Kontekst fair playa danes še bolj nagovarja o pošteni igri v družbi, v okolju. Kakšen zgled ima vse, kar smo v preteklosti lahko gledali in spremljali v športnih arenah za delovanje družbe in politike?
“Kdo je bil fer? Tisti, ki ni imel skritih namenov. Lahko je naredil tudi prekršek, ampak nenamenoma, zato da nasprotnik ne bo vrgel na koš, ne pa zato, da bi ga poškodoval. Na ulici smo se naučili marsikaj. Tudi politika ulice pokaže, da fair play na koncu šteje.”
Kaj nas uči šport na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play? Boštjan Reberšak se je pogovarjal s specialistom za športno filzofijo dr. Milanom Hosto.
O tem, kaj nas lahko šport uči na primarni ravni in kje v družbi je trenutno fair play, razmišlja dr. Milan Hosta, specialist filozofije športa
Čas, v katerem živimo, je pred nas postavil cel kup izzivov, s katerimi se spopadamo. V ospredju je skrb za zdravje, pa tudi za zdravstvo, ki se je tako kot še marsikatero področje v Sloveniji znašlo na preizkušnji. Izjema ni niti šport. Dr. Milan Hosta, profesor etike športa in olimpizma ter specialist filozofije športa, o njem razmišlja kot o nevtralnem pojavu, ki ponuja telesno prakso, ki temelji na naravni potrebi po gibanju: “To potrebo umesti v kontekst igre in pravil. Zato je šport vedno vezan z institucijo. Ta institucija zadaj pa ima neki interes, ki je lahko usmerjen v zdravje, v preventivo ali pa v spektakel.”
“Slovenci imamo res dobro naravo. V vseh štirih letnih časih jo lahko izkoristimo za gibanje. In to gibanje ni nujno športno. Kar je ključno. Lahko se gibamo tudi brez institucije, ki stoji za našim hrbtom, in ostajamo zdravi.”
Gibanje pomeni svobodo, paradoks pa je, da se moramo znotraj športa omejiti s pravili, nato pa smo znotraj teh pravil svobodni, da dosežemo cilj igre: “Če nimamo nobene omejitve, tudi ta igra nima čara.”
“Šport je privlačen, ker nas omeji v svobodi izbire, ki jo imamo, na samo nekaj pravil, s katerimi lahko dosežeš cilj, da lahko igramo isto igro.”
Šport, ki ga igramo s prijatelji na ulici in v telovadnici, za seboj nima institucije, ima pa močno moralno in vzgojno plat, saj se moramo dogovoriti, kako bomo igrali. Iz modrosti, ki je pred nami na ulici, lahko to prenesemo na delovanje države, saj je ključno, da se dogovorimo, kakšno igro igramo in kaj je cilj igre: “V tej zgodbi meni manjka ravno to. Pripravljen sem preživeti grobo igro ali to, da se mi s pravili jemlje svoboda gibanja, ampak moram vedeti, kaj bomo s tem dosegli.”
“Drugi del športa, telesno-gibalni del, ki ne potrebuje institucije, nima predstavnikov. Tudi šolski šport in celo gibanje smo športizirali. Imamo lep izraz, ki se mu reče telovadba, telesna kultura. Ampak smo ga kar pometli pod preprogo. Za to ne potrebujemo institucije ali pa je ta institucija spontana. Ampak za to ne potrebujemo kluba, lige ali olimpijskih iger.”
Kontekst fair playa danes še bolj nagovarja o pošteni igri v družbi, v okolju. Kakšen zgled ima vse, kar smo v preteklosti lahko gledali in spremljali v športnih arenah za delovanje družbe in politike?
“Kdo je bil fer? Tisti, ki ni imel skritih namenov. Lahko je naredil tudi prekršek, ampak nenamenoma, zato da nasprotnik ne bo vrgel na koš, ne pa zato, da bi ga poškodoval. Na ulici smo se naučili marsikaj. Tudi politika ulice pokaže, da fair play na koncu šteje.”
Tokac: "Ta sila, ki je večja od največjih ljudi, brez odvečnega egoizma, včasih morda nepravično, s surovo močjo uveljavi svoj prav. Tako kot samo mame znajo. A ni to vredno navdiha?"
Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega v okviru katerega deluje tudi zasebni vrtec, organizirajo pa tudi različne športne aktivnosti, tečaje za najmlajše. Je pa tudi eden tistih, ki čutijo posledice, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa.
V okviru skupine na Facebooku Pomoč samozaposlenim v kulturi v času kovid19 so pred enim tednom pripravili peticijo vladi za pomoč samozaposlenim zaradi epidemije koronavirusa. S podporo Rdečega križa pa je stekla še solidarnostna akcija, ki poziva k solidarnosti predvsem znotraj kulturnega sektorja in podpornike kulture. Kot pravi pobudnica akcije Beti Žerovc, je težko čakati na sprejete ukrepe vlade, povezane s samozaposlenimi, saj so številni že zdaj brez prihrankov, z izpadom honorarjev pa je ogrožena njihova najosnovnejša eksistenca.
Brigita Praznik Lokar, profesorica na OŠ Danile Umar v Ljubljani po sklopih priporoča zgodovinske knjige in dokumentarne filme z mladinsko tematiko za učence osnovnih šol.
23. marca 2020 dopoldne je po dolgi in hudi bolezni v 67. letu starosti umrl naš legendarni novinar Marjan Jerman. V dolgoletni karieri je Marjan Jerman s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega psa čuvaja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Naslednje minute zato posvečamo res velikem in kakovostnem opusu Marjana Jermana.
Žal vas moramo obvestiti o zelo žalostni vesti. Danes dopoldne je po težki in dolgi bolezni v 67-letu starosti umrl dolgoletni novinar Vala 202 in RTV Slovenija Marjan Jerman. Marjan Jerman je s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega novinarja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Marjan, večna ti slava! Tvoji Valovke in Valovci, tvoje poslušalke in poslušalci!
Dr. Tomaža Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije je poznavalec srednjega veka in predvsem velik strokovnjak za srednjeveško orožje, obrabne sisteme in vojskovanje tistega časa. Trenutno svoj čas vlaga v pisanje knjige o oklepih na Slovenskem. Meni, da je prebiranje zgodovinskih romanov zelo zaželjeno, a se je obenem potrebno zavedati, da je to fikcija. Potrebno je tudi ločiti različne vrste romanov in avtorjev – nekateri svojo raziskovalno nalogo namreč opravijo bolje kakor drugi. Njegov knjižni namig je Ken Follett: Stebri Zemlje. Je lep primer zgodovinske fikcije, ki je dobro umeščena v svoj kontekst.
O življenju v Berlinu v teh izrednih razmerah smo se pogovarjali z Anjo Catherine Limon, eno od gostij oddaje Globalna Vas. "Od prejšnjega tedna delam od doma, v mestu so zaprli klube, bare in večino restavracij. Vlaki še vedno vozijo, a bolj poredko. Je pa bil sončen teden, zato je bilo veliko ljudi v parkih. Mislim, da prebivalci Berlina virusa še ne jemljejo zelo resno." Drugačne razmere je opaziti predvsem pri nočnem življenju, ki ga praktično ni več. Kar je pohvalno, pa so različne akcije ljudi, ki ponujajo pomoč starejšim, pravi naša gostja.
Infektologinja Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 14 04), o najpomembnejših novostih in najpogostejših vprašanjih v petek, 20. marca.
V Srbiji je predsednik Aleksander Vučić uvedel policijsko uro. Kako je minila prva noč in kaj se bo zgodilo z zdravstvenim sistemom na Balkanu, če se jim "zgodi" Italija? Iz Beograda se je oglasil Boštjan Anžin. Poklical ga je Gašper Andrinek.
Z enim očesom spremljamo tudi razmere po Evropi in svetu, smo pa zaradi razmer doma trenutno kar sami sebi dovolj. In spregledamo, da denimo Portugalska ravno danes začenja s karanteno. Poklicali smo Agnes Bobnjar, ki že tri leta živi v Lizboni.
Voznik tovornjaka v mednarodnem prometu Tadej vsem delavnim ljudem poklanja skladbo It's My Life, Mirjam pravi, da smo borci, zato si je zaželela skladbo I'm Still Standing.
Poročali smo, da je število krvodajalcev zaradi samoizolacije močno upadlo, Zavod za transfuzijsko medicino zato poziva, da potrebujemo zaloge krvi. Dr. Polonca Mali, vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi pravi, da preskrbo s krvjo ves čas spremljajo in skušajo zagotoviti ravnovesje zalog na nacionalnem nivoju. "Krvodajalke in krvodajalce obveščamo, da smo v izogib okužbi spremenili način odvzema krvi. Prek sms sporočil bomo na odvzem povabili krvodajalce tistih skupin, ki jih potrebujemo. Za krvodajalce veljajo pogoji, da so zdravi, nimajo znakov akutnega vnetja dihal ali povišane telesne temperature in da v zadnjem mesecu niso potovali izven Slovenije."
Iz Španije smo poslušali pričevanja tudi o tem, da ljudje ne spoštujejo ukrepov in so zaradi njih precej jezni. V Barceloni, kjer živi Nika Ambrožič, pa so imeli Katalonci manj težav z doslednim upoštevanjem uradnih navodil za preprečevanja širjenja okužbe.
Zaradi ukrepov, s katerimi skušajo države preprečiti širjenje koronavirusa, je vsak dan bolj okrnjen tudi letalski promet. V Sloveniji je od polnoči prepovedano opravljanje zračnih prevozov, razen nekaterih izjem. Primož Jovanovič je nekdanji kapitan Adrie Airways, zdaj je pilot pri poljskem nacionalnem prevozniku LOT.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Dr. Katarina Kompan Erzar je izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Španija je druga najhuje prizadeta evropska država v pandemiji koronavirusa, zato so v Španiji v soboto razglasili izredne razmere. O stanju tam smo govorili z Evo Panjan, ki že dobra tri leta živi v Madridu.
Neveljaven email naslov