Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica

18.05.2020

Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.

V šole so se danes vrnili tudi učenci prve triade osnovnih šol. Kako so drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu doživeli učenci, starši in učitelji, smo preverili na Osnovni šoli Škofljica

Danes so se poleg otrok v vrtce, maturantov v srednje šole in gimnazije v šole vrnili učenci prve triade osnovnih šol. Obiskali smo Osnovno šolo Škofljica in preverili utrip drugega prvega šolskega dne v šolskem letu 2019/2020. Razen talnih označb pred šolo nič ne nakazuje na to, da bi se tam kaj bistvenega dogajalo, pa tudi med učenci, učitelji in starši ni čutiti posebnega vznemirjenja.

“Vulkan se je umiril, za mano je neprespana noč. Ko stopiš pred sodelavke in sodelavce, pred učenke in učence, moraš izražati samozavest, mirnost, potrpežljivost, predvsem pa jim moraš dati vedeti, da so dobrodošli in sprejeti ter da smo tukaj in moramo narediti najbolje, kar je mogoče, čeprav so za nami zelo težke in naporne priprave. Najprej za učenke in učence, pa tudi za vse zaposlene in sporočiti staršem, da lahko mirno odidejo v službe. Njihovi otroci so na varnem.” – Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica

Roman Brunšek še dodaja, da otroci niso v zaporu, hitro so razumeli varnostno razdaljo in so nasmejani in veseli, da so se vrnili v šole in se spet srečali s sošolci in učiteljicami: “Otroci se pogovarjajo. Mogoče je še najtežje za učiteljice, ki morajo mimo njih hoditi z maskami, ampak so se številne domislile in si na maske narisale nasmeške, obraze, motive živali.”

Večina otrok na OŠ Škofljica se je vrnitve v šolo razveselila, razmišljali pa so tudi o šolanju na daljavo v preteklih dveh mesecih:

“Šolanje je bilo boljše, kot ko smo bili v šoli. Delo si lahko razporediš in je veliko lažje. Danes mi je bilo težko priti v šolo, a se nisem preveč upirala.”

“Danes je bilo težko vstati, ko je zvonila budilka, ker sem šla spat ob enajstih.”

“Doma je bilo v redu, čeprav smo se veliko prepirali, ker se meni ne da skoraj nič delati. Dolgočasno mi je biti doma. Šole sem se zelo veselila.” 

“Šola mi je bila do epidemije zelo dolgočasna, zdaj pa sem bila ‘Juhej, v šolo gremo, končno!’.”

Da so se lahko vsaj nekateri otroci vrnili v šole, so veseli tudi njihovi starši, ki so se morali v preteklih dveh mesecih spremeniti v učitelje, šolske psihologe, kuharice in ravnatelje. Kako pa so o šolanju na daljavo razmišljali starši otrok prve triade?

“Na začetku je bilo sproščeno, potem pa se je zaostrilo. Prve dneve smo mislili, da bo šlo vse zlahka, potem pa se je izkazalo, da ni vse tako enostavno. Smo morali kar precej delati, sploh z drugošolcema. Imam pa še enega fanta, ki je v petem razredu. Bilo je veliko printanja, podajanja navodil, včasih je bilo že kar nekaj slabe volje.”

“Sama sem delala normalno, ker delam v zdravstvu. Mož je delal od doma, smo ga hecali, da je očka samohranilec, ker je moral voditi svojo službo in dva otroka. Zdaj se razmere spreminjajo, bomo pa videli, kako jim bo uspelo upoštevati vse te pogoje NIJZ, ker za moje pojme je to nemogoče narediti v prvi triadi osnovne šole. Pustimo se presenetiti.”

Ravnatelj Roman Brunšek zaključuje: “Tudi če bomo pedagogi nosili maske, se za temi maskami še vedno skrivajo prijazni, srčni in spodbudni nasmehi. Čeprav otrokom ne moremo z mimiko pokazati, se veselimo njihove vrnitve v šolo ali pa z veseljem pričakujemo to vrnitev. Vsem pedagogom, ki so tako dolgo delali na daljavo v težkih pogojih, iskrena hvala, prav tako pa tudi vsem staršem, ki so nas razumeli in podpirali.” 


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica

18.05.2020

Roman Brunšek, ravnatelj osnovne šole Škofljica ob ponovnem odprtju šol pravi, da nekateri otroci v času šolanju na daljavo gotovo niso imeli podpore, prave usmeritve in so se na neki način določen čas tudi izgubljali.

V šole so se danes vrnili tudi učenci prve triade osnovnih šol. Kako so drugi prvi šolski dan v tem šolskem letu doživeli učenci, starši in učitelji, smo preverili na Osnovni šoli Škofljica

Danes so se poleg otrok v vrtce, maturantov v srednje šole in gimnazije v šole vrnili učenci prve triade osnovnih šol. Obiskali smo Osnovno šolo Škofljica in preverili utrip drugega prvega šolskega dne v šolskem letu 2019/2020. Razen talnih označb pred šolo nič ne nakazuje na to, da bi se tam kaj bistvenega dogajalo, pa tudi med učenci, učitelji in starši ni čutiti posebnega vznemirjenja.

“Vulkan se je umiril, za mano je neprespana noč. Ko stopiš pred sodelavke in sodelavce, pred učenke in učence, moraš izražati samozavest, mirnost, potrpežljivost, predvsem pa jim moraš dati vedeti, da so dobrodošli in sprejeti ter da smo tukaj in moramo narediti najbolje, kar je mogoče, čeprav so za nami zelo težke in naporne priprave. Najprej za učenke in učence, pa tudi za vse zaposlene in sporočiti staršem, da lahko mirno odidejo v službe. Njihovi otroci so na varnem.” – Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica

Roman Brunšek še dodaja, da otroci niso v zaporu, hitro so razumeli varnostno razdaljo in so nasmejani in veseli, da so se vrnili v šole in se spet srečali s sošolci in učiteljicami: “Otroci se pogovarjajo. Mogoče je še najtežje za učiteljice, ki morajo mimo njih hoditi z maskami, ampak so se številne domislile in si na maske narisale nasmeške, obraze, motive živali.”

Večina otrok na OŠ Škofljica se je vrnitve v šolo razveselila, razmišljali pa so tudi o šolanju na daljavo v preteklih dveh mesecih:

“Šolanje je bilo boljše, kot ko smo bili v šoli. Delo si lahko razporediš in je veliko lažje. Danes mi je bilo težko priti v šolo, a se nisem preveč upirala.”

“Danes je bilo težko vstati, ko je zvonila budilka, ker sem šla spat ob enajstih.”

“Doma je bilo v redu, čeprav smo se veliko prepirali, ker se meni ne da skoraj nič delati. Dolgočasno mi je biti doma. Šole sem se zelo veselila.” 

“Šola mi je bila do epidemije zelo dolgočasna, zdaj pa sem bila ‘Juhej, v šolo gremo, končno!’.”

Da so se lahko vsaj nekateri otroci vrnili v šole, so veseli tudi njihovi starši, ki so se morali v preteklih dveh mesecih spremeniti v učitelje, šolske psihologe, kuharice in ravnatelje. Kako pa so o šolanju na daljavo razmišljali starši otrok prve triade?

“Na začetku je bilo sproščeno, potem pa se je zaostrilo. Prve dneve smo mislili, da bo šlo vse zlahka, potem pa se je izkazalo, da ni vse tako enostavno. Smo morali kar precej delati, sploh z drugošolcema. Imam pa še enega fanta, ki je v petem razredu. Bilo je veliko printanja, podajanja navodil, včasih je bilo že kar nekaj slabe volje.”

“Sama sem delala normalno, ker delam v zdravstvu. Mož je delal od doma, smo ga hecali, da je očka samohranilec, ker je moral voditi svojo službo in dva otroka. Zdaj se razmere spreminjajo, bomo pa videli, kako jim bo uspelo upoštevati vse te pogoje NIJZ, ker za moje pojme je to nemogoče narediti v prvi triadi osnovne šole. Pustimo se presenetiti.”

Ravnatelj Roman Brunšek zaključuje: “Tudi če bomo pedagogi nosili maske, se za temi maskami še vedno skrivajo prijazni, srčni in spodbudni nasmehi. Čeprav otrokom ne moremo z mimiko pokazati, se veselimo njihove vrnitve v šolo ali pa z veseljem pričakujemo to vrnitev. Vsem pedagogom, ki so tako dolgo delali na daljavo v težkih pogojih, iskrena hvala, prav tako pa tudi vsem staršem, ki so nas razumeli in podpirali.” 


15.08.2020

Jernej Jež

Nanos je bil od nekdaj zanimiv za raziskovalce, ki so se zanimali za naravo, kot na primer idrijski zdravnik Scopoli, mnoge pa je pritegnil tudi njegov podzemni svet. Jernej Jež je doktor geologije, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, ki pravi, da je že prav Nanos in ne nanos, saj je to pogorje zgrajeno iz kar kompaktnih kamnin


15.08.2020

Raje biti na tleh in si želeti biti v zraku, kot biti v zraku in si želeti biti na tleh

Poskus leta z jadralnim padalom s planote Lijak, ki skozi vse leto skupaj z mediteransko klimo ustvarja odlične pogoje za padalce in zmajarje.


15.08.2020

Marko Nabergoj

Nanos ni priljubljen le med planinci in drugimi rekreativci, ampak je zanimiv tudi če pogledamo favno in floro. O posebnostih tega pogorja nam je več povedal Marko Nabergoj, planinski vodnik in član Planinskega društva Podnanos. Sicer pa ko pravimo da gremo na Nanos, drži to le delno, gremo namreč le na njegov del, na Plešo.


15.08.2020

Biti oddajničar ni le služba, ampak način življenja

O analogni zgodovini antenskega stolpa na Nanosu pripoveduje Stojan Vitežnik, dolgoletni vodja oddajniškega centra.


14.08.2020

Glasbena industrija se spreminja izjemno hitro

Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. V knjigi, ki sta jo razdelila na tri dele, natančno in obenem zelo preprosto opisujeta, kaj delajo menedžer, producent, promotor, agent, založnik in distributer…. Ter na kateri točki kariere njihova vloga pride najbolj do izraza. "Mladim glasbenikom svetujeva, da objavljajo čim več svoje glasbe, čim več sodelujejo in se povezujejo z različnimi akterji v glasbeni industriji v Sloveniji kot v tujini. Mreženje je izjemno pomemben del glasbene industrije. Na tak način lahko glasbeniki najdejo veliko priložnosti, ki jih drugače ne bi." - Klementina Milošič O precej aktualni temi, tj. streamingu oziroma pretočnem poslušanju glasbe, pravita, da je ena izmed težav netransparentnost. Tudi honorarji, ki jih na primer izplačuje Spotify, se razlikujejo od države do države oziroma od trga do trga.


13.08.2020

Spotify je veliko več kot glasbeni predvajalnik

Prejšnji mesec smo na slovenski trg z veliko zamudo le dobili vodilnega ponudnika pretočne glasbe na svetu, švedski Spotify. O tem, za kakšno platformo sploh gre, kakšne so njegove posebnosti in zakaj je potreboval toliko časa, da je prišel v Slovenijo, smo se pogovarjali z glasbenim založnikom, zastopnikom Universal publishing v Sloveniji in soustanoviteljem neodvisne založbe SonicTribe Žigo Drofenikom.


13.08.2020

Duša je tista, ki je pomembna

Vse se je začelo na Mihovem domu, v katerem je skupaj s svojo družino pet let preživljala vsak konec tedna. Potem jo je pot za osem let zanesla na Golico, trinajst let je bila oskrbnica koče na Kriški gori. Leta 2014 pa se je Tonka Zadnikar ustalila v koči pod Vršičem, ki se nahaja med 16. in 17. ovinkom. Ime Tonka Zadnikar je verjetno bolj znano tistim planincem, ki se na svojih planinskih turah radi ustavite v planinskih kočah, ter tistim, ki v kočah radi tudi kaj pojeste. Pa ne le njena odlična kuha, za kar legendarno in izjemno priljubljeno oskrbnico jo je naredil predvsem odnos do ljudi, srčnost, dobra volja in neizmerna energija. Pri 73. letih Tonka Zadnikar še vedno teče - tudi kakšen 42 kilometrov dolg maraton, prepleza kakšno steno - na primer severno triglavsko in kolesari - recimo okoli Slovenije.


12.08.2020

dr. Tadej Troha: Vsi pretiravajo. Tudi tam, kjer ni treba.

Čeprav smo na vrhuncu poletja, je politično dogajanje burno in prav nič poletno. Od petkovih protestov do nivoja debat in zapisov na družbenih omrežjih, od plačevanja računov kmetijske ministrice do napovedanih medijskih zakonov. Kako analizirati sedanjo politiko pri nas in tudi v Evropi? Kaj imata skupnega Orban in Varufakis? Zakaj je okoljska kriza najbolj spregledana kriza? O tem dr. Tadej Troha. Foto: Bobo


12.08.2020

Glasbena industrija se spreminja dnevno

Jernej Bervar in Klementina Milošič sta Slovenca, ki živita in delata v New Yorku. Skupaj sta napisala knjigo z naslovom Osnove glasbenega posla in glasbena promocija. Klementina je diplomirala iz glasbenega menedžmenta na bostonski Visoki šoli za glasbo Berklee, kjer je študiral tudi Jernej, ki je pred leti diplomiral iz jazz kitare. Knjige sta se lotila tudi zato, ker sta vedno znova presenečena nad slabim poznavanjem glasbene industrije pri nas. Kot razlog za primanjkljaj znanja na tem področju izpostavljata, da v Sloveniji glasbene šole in fakultete teh tem ne vključujejo v svoj program.


08.08.2020

Udarni val so zaznali celo na 200 kilometrov oddaljenem Cipru

V siloviti eksploziji amonijevega nitrata, ki je Bejrut stresla ta teden, se je v drobcu sekunde sprostilo toliko energije, kot je naša jedrska elektrarna v Krškem proizvede v treh urah. Eksplozija naj bi pline potisnila s hitrostjo 3000 metrov na sekundo, nadtlak, ki ga je povzročila eksplozija, pa je še na razdalji dva kilometra od mesta eksplozije znašal 70 milibarov, to je torej 700 kilogramov na kvadratni meter. V Bejrutu, v neposredni bližini pristanišča, pa je bil tlak 18-krat večji od normalnega tlaka, kar je povzročilo rušenje številnih stavb. Udarni val so zaznali celo na 200 kilometrov oddaljenem Cipru, potresne opazovalnice v Bejrutu so poročale o sunku tretje stopnje. Vse to je Maji Ratej povedal dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki se je poglobil v kemijsko ozadje eksplozije v Libanonu.


06.08.2020

Slovenija odslej med elito na področju raziskav nevtronskega sipanja

Na Kemijskem inštitutu podpisali sporazum o znanstvenem članstvu s francoskim Inštitutom Maxa von Laueja – Paula Langevina /pola lanževana/, ki je vodilni mednarodni raziskovalni center za nevtronsko sipanje. Na njem v Grenoblu vsako leto gostijo okoli 1.500 raziskovalcev iz 40 držav z vsega sveta, ki tam opravijo več sto eksperimentov. Na osnovi teh eksperimentov vsako leto nastane približno 600 publikacij, objavljenih v vodilnih znanstvenih revijah. Več kot četrtina vseh raziskav, ki jih opravijo, je povezanih z razvojem industrije. O tem, kakšne prednosti prinaša članstvo v ILL Sloveniji in slovenski znanosti, se je Maja Ratej pogovarjala z vodjo laboratorija za molekularno strukturno dinamiko na Kemijskem inštitutu profesorjem Francijem Merzelom.


06.08.2020

Pri tako zasičenem trgu je verjetnost uspeha zelo majhna

Zgodovina mobilnih iger sega v pozna devetdeseta leta, ko so izdelovalci na telefone tovarniško naložili prve igre. Revolucijo mobilnega igranja pa so kasneje prinesli pametni telefoni, ki še danes skupaj s spletnimi "tržnicami" na hiter in preprost način kjerkoli in kadarkoli omogočajo namestitev novih aplikacij in iger. Ne obstaja otrok, najstnik, starš ali stari starš, ki v igranju igre na telefonu ne bi videl zabave. Zato smo preverili, kako mobilno igro ustvariti, kakšne pogoje slovenski ustvarjalci sploh imajo ter kako, če sploh, se z njo služi.


06.08.2020

Če pride do jedrske vojne, bo to konec človeštva

Prebivalstvo na Japonskem zaradi atomskih bomb posledice čuti še danes. Kakšen opomnik za vse nas je ta dogodek pred 75 leti, razmišlja naš zunanjepolitični analitik Tomaž Gerden


06.08.2020

Stičišče srečanj

V človeško telo so vpisani gibi nekega življenja. S temi besedami se začne opis plesne predstave z dvema naslovoma Stičišče srečanj in Dance, no goal, ki je nastajala na otoku Tenerife, v mestu Santa Cruz, in v Plesnem teatru Ljubljana. Šest neprofesionalnih plesalcev, starejših od 65 let, je združila želja po plesu. Tri plesalke so izbrali v Ljubljani, dve plesalki in enega plesalca pa na Kanarskih otokih. Stičišče srečanj je zanimiv slovensko-španski projekt, ki je premagal pandemijo in demokratiziral plesno umetnost.


05.08.2020

Skrbi ga prevlada ljudi, ki so močni, ne pa pametni ali demokratični

"Smo posebna generacija. Rodili smo se pred vojno, v šolo smo začeli hoditi, ko je bilo konec vojne. Do mojega petdesetega leta smo dali skozi socializem. V tem času sem končal šolanje, napisal prve komedije, se poročil in naredil družino," pravi pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Rodil se je 5. avgusta leta 1940.


04.08.2020

Ne pomeni ne

Poljski pravosodni minister je napovedal, da bo Poljska odstopila od konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (krajše: istanbulske oziroma carigrajske konvencije). Nas mora skrbeti, ker so se ob tej novici pojavili tudi odobravajoči tviti slovenskih poslancev? Slovenija je konvencijo ratificirala konec leta 2014 in po večini že tudi implementirala v slovensko zakonodajo. Del, ki še ni posodobljen, je zakonodaja o kaznovanju posilstva, saj je pri nas uzakonjen še tako imenovani "model prisile", pristojno ministrstvo pa zdaj predlaga "model veta" oziroma "ne pomeni ne". O teh zakonodajnih spremembah, pa tudi o pomenu istanbulske konvencije za žrtve nasilja smo se pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.


01.08.2020

Mitja Lavtar je v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja

Kranjčanu Mitji Lavtarju idej in energije ne zmanjka zlepa, vsaj ko gre za potepanja in potovanja. Ta so se najprej začela s starši, kar nekaj Evrope in Balkana je videl z reprezentanco vaterpola na turnirjih. Pozneje so prišla na vrsto samostojna potovanja in pri 23 letih je imel obkljukane vse evropske države. Začel je razmišljati o bolj oddaljenih koncih, nakar je pomislil, da je pošteno, da preden obišče druge celine, spozna Slovenijo in tako v petih letih in pol obiskal vsa slovenska naselja, torej 6036 krajev.


30.07.2020

Super Mario je kot otok v razburkanem morju videoiger

Kultna igra Super Mario letos praznuje 35. rojstni dan! Preden je postal Mario, je bil Jumpman. Preden se je pojavil kot glavni junak videoigre Super Mario, je nastopal v arkadni igri Donkey Kong Junior. To je tudi edina igra, v kateri nastopa kot antagonist. Igro, v kateri je glavni junak, je dobil leta 1985, zato Super Mario letos praznuje 35. obletnico. Ob jubileju smo se vprašali, zakaj je igra tako uspešna, kakšni so vzroki, da vedno znova navdušuje nove igralce in kakšen bi bil Mario, če bi nastal leta 2020. foto: MikesPhotos/Pixabay


30.07.2020

Erasmusovi smolčki

Številni študentje so se v preteklem študijskem semestru namenili na izmenjavo v tujino, a je epidemija njihove načrte predrugačila. Mnogi so se z misije "Erasmus" vrnili že po nekaj tednih, številni pa so ostali v tujini tudi med zaprtjem meja in si karanteno delili s cimri v študentskih stanovanjih. Prihodnost izmenjav Erasmus za študijsko leto 2020-2021 je zaenkrat še neznana, v interesu tako študentov kot fakultet je, da bi se projekt mobilnosti nadaljeval. Domače in tuje univerze spremljajo epidemiološke slike držav, s katerimi imajo sklenjene pogodbe o izmenjavah študentov, na podlagi katerih bodo sprejemale odločitve. Pričakovati pa je, da se bo zaradi koronavirusa za izmenjavo odločilo manj študentov kot sicer.


28.07.2020

Fleksibilnost in prilagodljivost sta nova normalnost

V kakšni kondiciji je ob pandemiji kadrovska stroka, v kolikšni meri se bo kadrovanje še bolj preselilo na splet in kaj nove razmere zahtevajo od vodij? O dodatnih izzvih za kadrovske strokovnjake pa tudi o tem, kakšne nove veščine podjetja iščejo pri sodelavcih, smo se pogovarjali z direktorjem regije Adriatik pri Adeccu Mirom Smrekarjem.


Stran 31 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov