Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, Ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi Ime meseca februarja.
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi ime meseca februarja
Judita Nahtigal je ime tedna v februarju 2016 postala, ko so v dijaški dom v Kranju, katerega ravnateljica je, sprejeli štiri begunce in ob tem prejeli veliko različnih odzivov, nekateri so bili pozitivni, glasnejši pa so bili negativni komentarji, polni agresije in sovraštva. Takratnega dogajanja se spominja kot dramatičnega, divjega, iz njega se je naučila veliko: “Ko premišljujem o tem, imam deljen občutek. Zelo sem nesrečna zaradi dogajanja, ker zadeva ni uspela zaradi nestrpnosti in sovraštva. Ostal pa je tudi dober občutek tiste druge polovice ljudi, ki so me podpirali in mi čestitali.”
“Prepričana sem, da so eni glasnejši kot drugi. Pozitivni, dobri, strpni, človekoljubni so mirnejši, ne toliko agresivni. Ljudje, ki izražajo nestrpnost, odklanjajo druge kulture, so glasnejši in agresivnejši. Ne vem, ali je glasnost prav znak, kako smo v družbi razdeljeni.”
Danes so tako kot večina drugih izobraževalnih ustanov po državi vrata odprli tudi dijaški domov. V kranjskega se je vrnila približno polovica stanovalcev, od dvaindvajsetih, ki sicer bivajo tam, se je včeraj in danes vrnilo deset stanovalcev. Ob vprašanju, kdo se je koga bolj veselil, ali oni dijakov ali dijaki njih in vrnitve v nekakšno normalo, Judita Nahtigal odgovarja, da so zaposleni dijake zelo pogrešali: “Ko se z dijaki pogovarjamo, izražajo predvsem željo o vnovičnem snidenju z vrstniki. Utopično je pričakovati, da bi kdo rekel, da jim je bil dolgčas po vzgojiteljih. A jaz mislim, da so radi tukaj, ker jim ne manjkajo samo vrstniki in družba, ampak celoten način življenja tu, strukturiran dan, ki ga imajo.” Dodaja še, da imajo z bivanjem v dijaškem domu tudi občutek varnosti, ki se ga večina ne zaveda, pa to, da je nekomu mar zanje, nekomu pripadajo, lahko z nekom delijo svoje stiske.
“Ne gre samo za finančne težave dijakov in družin, gre tudi za druge stiske. Domače stene skrivajo marsikaj, a mladostniki o tem ne govorijo. Bolj se kaže to v oblikah vedenja. V zadnjih letih imamo primere samopoškodovalnega vedenja pri dekletih, fantje to izkazujejo skozi agresijo.”
Glede izobraževanja na daljavo, ki je potekalo v preteklih dveh mesecih, za nekatere poteka še zdaj, ministrstvo pa ga v določeni meri napoveduje tudi za jesen, pravi, da verjame obema platema, ki ju vidimo v javnosti: “Po eni strani je slika uspešna, a zanesljivo je tudi tista druga plat, ko učencem doma manjka učna pomoč. Niso vsi starši enako vešči dela z računalnikom, da pomagajo otrokom, ne sledijo več učnim zahtevam. So pa zagotovo skozi to izbruhnile kakšne stiske, ki jih ne poznamo, ko je bil otrok sam v zavetju svoje sobe ali svoje družine in se je šele takrat zavedel tega, kaj mu pomeni šolsko okolje.”
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, Ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi Ime meseca februarja.
Judita Nahtigal je ravnateljica Dijaškega doma Kranj, ime tedna pa je postala leta 2016, ko je postala tudi ime meseca februarja
Judita Nahtigal je ime tedna v februarju 2016 postala, ko so v dijaški dom v Kranju, katerega ravnateljica je, sprejeli štiri begunce in ob tem prejeli veliko različnih odzivov, nekateri so bili pozitivni, glasnejši pa so bili negativni komentarji, polni agresije in sovraštva. Takratnega dogajanja se spominja kot dramatičnega, divjega, iz njega se je naučila veliko: “Ko premišljujem o tem, imam deljen občutek. Zelo sem nesrečna zaradi dogajanja, ker zadeva ni uspela zaradi nestrpnosti in sovraštva. Ostal pa je tudi dober občutek tiste druge polovice ljudi, ki so me podpirali in mi čestitali.”
“Prepričana sem, da so eni glasnejši kot drugi. Pozitivni, dobri, strpni, človekoljubni so mirnejši, ne toliko agresivni. Ljudje, ki izražajo nestrpnost, odklanjajo druge kulture, so glasnejši in agresivnejši. Ne vem, ali je glasnost prav znak, kako smo v družbi razdeljeni.”
Danes so tako kot večina drugih izobraževalnih ustanov po državi vrata odprli tudi dijaški domov. V kranjskega se je vrnila približno polovica stanovalcev, od dvaindvajsetih, ki sicer bivajo tam, se je včeraj in danes vrnilo deset stanovalcev. Ob vprašanju, kdo se je koga bolj veselil, ali oni dijakov ali dijaki njih in vrnitve v nekakšno normalo, Judita Nahtigal odgovarja, da so zaposleni dijake zelo pogrešali: “Ko se z dijaki pogovarjamo, izražajo predvsem željo o vnovičnem snidenju z vrstniki. Utopično je pričakovati, da bi kdo rekel, da jim je bil dolgčas po vzgojiteljih. A jaz mislim, da so radi tukaj, ker jim ne manjkajo samo vrstniki in družba, ampak celoten način življenja tu, strukturiran dan, ki ga imajo.” Dodaja še, da imajo z bivanjem v dijaškem domu tudi občutek varnosti, ki se ga večina ne zaveda, pa to, da je nekomu mar zanje, nekomu pripadajo, lahko z nekom delijo svoje stiske.
“Ne gre samo za finančne težave dijakov in družin, gre tudi za druge stiske. Domače stene skrivajo marsikaj, a mladostniki o tem ne govorijo. Bolj se kaže to v oblikah vedenja. V zadnjih letih imamo primere samopoškodovalnega vedenja pri dekletih, fantje to izkazujejo skozi agresijo.”
Glede izobraževanja na daljavo, ki je potekalo v preteklih dveh mesecih, za nekatere poteka še zdaj, ministrstvo pa ga v določeni meri napoveduje tudi za jesen, pravi, da verjame obema platema, ki ju vidimo v javnosti: “Po eni strani je slika uspešna, a zanesljivo je tudi tista druga plat, ko učencem doma manjka učna pomoč. Niso vsi starši enako vešči dela z računalnikom, da pomagajo otrokom, ne sledijo več učnim zahtevam. So pa zagotovo skozi to izbruhnile kakšne stiske, ki jih ne poznamo, ko je bil otrok sam v zavetju svoje sobe ali svoje družine in se je šele takrat zavedel tega, kaj mu pomeni šolsko okolje.”
Navdih za sedmo epizodo je Ciril Kosmač: živel je med leti 1910 in 1980, ustvarjal v okvirih socialnega realizma, a je zelo rad uporabljal simbole. Takšna sta recimo trobenta in oblak v Baladi o trobenti in oblaku. Novelo Gosenica je spisal po spominih iz rimske ječe, kjer je bil leta 1930 zaprt kot politični kaznjenec. Toliko za danes o književnosti, zdaj pa je na vrsti športni prenos.
Glavni cilj projekta LIFE Lynx je reševanje Dinarsko-JV alpske populacije risa pred izumrtjem ter njena dolgoročna ohranitev. Populacija risov v Sloveniji je trenutno izredno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni. Stopnjo sorodnosti je potrebno znižati, in sicer z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. "Če se živali preveč parijo v sorodstvu jim pada kondicija, zbolijo, umirajo. To se je zgodilo pri nas, zato poskušamo pripeljati nove, tuje rise." V teh pomladnih dneh so risi še posebej aktivni, ker je čas parjenja in ker jih lahko spremljajo prek telemetričnih ovratnic lahko povejo, kdo se srečuje s kom.
Jožko Smukavec je eden od bratov kapucinov, ki prebivajo v škofjeloškem samostanu.
Zdravnica Jožica Maučec Zakotnik je bila dolgoletna družinska zdravnica in sodelavka Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Delovala je tudi kot programska direktorica Cindi Slovenija. Med drugim je zaslužna za vzpostavitev programa Svit, ki skrbi za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Kaj trenutno neizvajanje preventivnih programov kot sta Zora in Dora pomeni za prihodnost?
Kako se kot prostovoljec pridružiti humanitarcem? Na kaj moramo biti še posebej pozorni? Kje so na voljo dodatne informacije? Odgovarja Primož Jamšek s Slovenske filantropije.
Boštjan Gorenc - Pižama na svojstven način predstavlja izbrana dela naših največjih pesnikov in pisateljev iz varnega zavetja svojega doma
Valentin Vodnik se je rodil leta 1758 v Šiški, ki takrat še ni bila del Ljubljane, ampak Šiška pri Ljubljani. Pisal je pesmi, pratike in časopise, med Ilirskimi provincami pa je bil gimnazijski ravnatelj. Umrl je leta 1819, njegov kip pa stoji ob ljubljanski tržnici. Dramilo pa je naslov Vodnikove pesmi, ki je izšla v Veliki pratiki.
Fran Levstik je živel v letih med 1831 in 1887. Bil je ena najpomembnejših slovenskih javnih oseb in kulturnih ustvarjalcev svojega časa. Pisal je pesmi, pripovedi in drame, ukvarjal pa se je tudi z literarno kritiko in objavljal v časopisih. V pesmi Kako je v Korotanu si je izmislil eno Pižaminih najljubših slovenskih besed: slokobedri. Njegov Martin Krpan pa je prva slovenska umetna povest.
Kakšno je ozadje nastanka dokumentarnega filma? Kako poteka raziskava, premislek in preverjanje dejstev? Kaj pa nastopanje v dokumentarnem filmu? O tem pripovedujeta publicist, glasbeni kritik in avtor dokumentarnih filmov Igor Bašin in basist zasedbe Big Foot Mama Alen Steržaj, ki je v dokumentarnem filmu že nastopal.
Po objavi o veliki obiskanosti priljubljenih sprehajališč na Obali in Bledu zadnji marčevski vikend in zaostritvi ukrepov z omejitvami gibanja med občinami, tudi zavoljo preprečevanja najrazličnejših poškodb, se je pojavilo kar nekaj vprašanj in ugibanj povezanih s statistiko. Številke sprejetih pacientov na urgentnem bloku UKC Ljubljana so v primerjavi s številkami tistega vikenda z vikendom, ki je sledil, ko smo dodatne ukrepe torej že imeli, pravzaprav enake. Še več, številke težjih poškodb so podobne tudi za enako obdobje lani. Gašper Andrinek je za pojasnila poklical dr.Anžeta Kristana, vodjo urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana.
Jaka Grčar leto in pol živi na Nizozemskem. Tja ga je poklical Tadej Košmrlj
Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v bližini Rimskih Toplic, umrl pa leta 1912 v Ljubljani. Od leta 1880 do 1898 je služboval kot duhovnik, nato pa je postal mestni arhivar na ljubljanskem magistratu in dve leti urejal literarni mesečnik Ljubljanski zvon. Prav tam je leta 1885 prvič izšla Aškerčeva pesem Čaša nesmrtnosti, ki je pozneje našla pot tudi v njegovo prvo pesniško zbirko Balade in romance.
“Bill je soul. Bill Withers je pel življenje, pel je hrup, ki ga je doživljal kot otrok, ko je odraščal v Zahodni Virginiji na nepravi strani železniške proge. Sin rudarja je vedel vse, kar je bilo pomembno. Globoko pod zemljo je zaupanje nujnost. Ko se je igral na beli strani proge, je srkal country, na črni strani tirov je vpijal blues in gospel. In ko je prišel do prve kitare, je začel pisati songe, ki so nastajali iz izkušenj in domišljije. Če je opisoval babičine nasvete ali pač bolečino ob izgubi bližnjega, je uporabil univerzalna čustva in izbrane besede. Predvsem pa je bil interpret, kar je odpel, se me je dotaknilo. Ni bil zamerljiv. Če se je nekaj zdelo prav, je to povedal, prav tako ni bil tiho, ko je opozarjal na krivice. Življenje vseh generacij je strnil v tri songe, čeprav jih je spisal in odpel veliko, veliko več. Bill je bil in bo ostal soul,” pravi Andrej Karoli.
Sašo Hribar je vodja ekipe ustvarjalcev Radia Ga Ga, razvedrilno-humoristične-satirične radijske oddaje. V začetku aprila je minilo trideset let, odkar je oddaja na sporedu na Prvem programu Radia Slovenija.
Ugotovitev policije je, da letno obravnava približno 80.000 različnih kaznivih dejanj, od tega kar več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju. Nasilje se najpogosteje dogaja med družinskimi člani oziroma partnerji. Glede na raziskave so v več kot 90 odstotkih žrtve nasilja ženske, večkrat pa so žrtve tudi otroci in starejši. Kaj pa v času socialne izolacije, ko se pri marsikaterem že tako nasilnem človeku psihično in fizično trpinčenje drugih samo še poveča.
Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije o tem, kako je z odpovedjo potovanj, ...
Jerneja Jošar, diplomirana agronominja ima drugačno mnenje o vrtnarjenju, kot ga poznamo iz starih knjig in običajev. Zavzema se za to, da bi ga ljudem približala, saj mnogim še vedno predstavlja muko.
Opis: Kako srbeče pete v planinskih čevljih prepričati, da ostanejo doma in kako tudi sedaj ohranjati planinsko kondicijo? Idej za delo doma je ogromno, pa tudi splošno fizično kondicijo se da vzdrževati v vseh pogojih. Nekaj nam jih je povedal Matjaž Šerkezi, aplinist, gorski reševalec in sodelavec Planinske zveze Slovenije.
Neveljaven email naslov