Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.
Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne
Prvi teden v juniju je namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. V zadnjem letu se je povečalo število oddaj, ki so dostopne s tolmačem za gluhe, s podnapisi pa so dosegljive že več kot 20 let, v zadnjem obdobju so jih prilagodili tudi za ljudi z okvaro vida, saj ob pomoči novih tehnologij omogočajo zvočne podnapise in zvočne opise. Na spletu so novice dosegljive v Lahkem branju na portalu dostopno.si.
“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb
Televizija pa se bralcem z okvaro sluha ali vida prilagaja na različne načine. Slovenija je dežela podnapisov, drugače kot Italija in Nemčija, kjer filme in serije sinhronizirajo. Za ljudi z okvaro vida takšno podnaslavljanje ni prikladno, zato jim ponujajo druge oblike, kot so zvočni podnapisi, zvočni opisi ali kombinacija obojega. Vsak teden na Televiziji Slovenija umestijo dva ali tri filme s takšnimi zvočnimi opisi.
Kako se vklopijo zvočni podnapisi?
V meniju za jezik izbereš finščino in sprejemnik začne samodejno predvajati drug zvok, pri čemer so združeni osnovni in dodatni zvok, zvočni opisi ali podnapisi. Natančna navodila so na voljo na dostopno.si.
Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.
Prvi teden v juniju je tradicionalno namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne.
Vodja Službe za dostopnost programov Mateja Vodeb o dostopu do informacij za tiste, ki so jim v običajnih oblikah težje dostopne
Prvi teden v juniju je namenjen ozaveščanju o težavah in potrebah slepih in slabovidnih. V zadnjem letu se je povečalo število oddaj, ki so dostopne s tolmačem za gluhe, s podnapisi pa so dosegljive že več kot 20 let, v zadnjem obdobju so jih prilagodili tudi za ljudi z okvaro vida, saj ob pomoči novih tehnologij omogočajo zvočne podnapise in zvočne opise. Na spletu so novice dosegljive v Lahkem branju na portalu dostopno.si.
“Slepi in slabovidni so zvesti poslušalci radia. Vedno, ko pridem h komu na obisk, ima prižgan radio. Imajo pa tudi pravico in željo, da spremljajo televizijo in splet. Na spletu berejo ob pomoči bralnikov zaslona, dobrodošlo pa je tudi, da imajo spletne strani kratek opis slike, da lahko preberejo, kaj je na fotografiji, na grafu.” – Mateja Vodeb
Televizija pa se bralcem z okvaro sluha ali vida prilagaja na različne načine. Slovenija je dežela podnapisov, drugače kot Italija in Nemčija, kjer filme in serije sinhronizirajo. Za ljudi z okvaro vida takšno podnaslavljanje ni prikladno, zato jim ponujajo druge oblike, kot so zvočni podnapisi, zvočni opisi ali kombinacija obojega. Vsak teden na Televiziji Slovenija umestijo dva ali tri filme s takšnimi zvočnimi opisi.
Kako se vklopijo zvočni podnapisi?
V meniju za jezik izbereš finščino in sprejemnik začne samodejno predvajati drug zvok, pri čemer so združeni osnovni in dodatni zvok, zvočni opisi ali podnapisi. Natančna navodila so na voljo na dostopno.si.
Najbolj iskana storitev so še vedno podnapisi za gluhe in naglušne, dostopni na teletekstu na straneh 771 in 772. To so podnapisi, prek katerih se lahko sledi slovenska govorjena beseda in ne tuja.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov