Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije, dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko. Še vedno je prepričan, da bi bila demilitarizacija realna možnost, ki pa smo jo zamudili in da so danes nujne še bistveno globlje spremembe, kot samo razorožitev.
Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije
Marko Hren je tudi dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik tega, da bi vojašnica na Metelkovi postala kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko.
"Ko enkrat stopiš na pot vzpostavljanja vojske in vstopa v zavezništvo Nato, ni več mogoče misliti samostojnega koncepta, kot ga je imela takrat Kostarika, da se v regiji pozicioniraš kot dejansko nevtralna in neoborožena država, ki generira projekte, ki blažijo konflikte in jih rešujejo. Mi nismo vzpostavili institucij za te namene. O tem zato ne moremo več razpravljati, lahko samo kritiziramo, da smo stopili na pot oboroževanja, oboroževalnih tekem in sodelovanja v vojaških operacijah zunaj. Mi smo takrat predlagali drug koncept razvijanja institucij in politične, diplomatske teže na povsem drugih mehanizmih, kot jih imamo zdaj."
Da kultura nenasilja ni preživela, je po Hrenovem mnenju veliko razlogov. "Razlog, da takratna pobuda ni preživela, ni samo realen politični in varnostni položaj tistega trenutka, temveč predvsem razsežnost problema militarizacije kot take. Če smo takrat o militarizmu razmišljali predvsem v kontekstu političnega položaja razkroja Jugoslavije, je danes treba o njem razmišljati precej globlje. Razlogi za prezir in nasilje so v pohabljeni duhovnosti, etiki, vrednotah te civilizacije. To je globinski problem, ki ga ne rešiš v desetih, dvajsetih, niti v tridesetih letih. To je tako resen problem, v katerega bi morali intelektualci, misleči ljudje, danes zreti z vso pozornostjo in se tudi ustrezno organizirati. Jaz take organizirane forme, kot je bilo mirovno gibanje takrat, ki je bilo sposobno ustvariti velike zgodbe, danes ne vidim."
V preletu tujih letal v čast prizadevanjem zdravstvenih delavk in delavcev ob pandemiji covida 19 vidi eno od največjih simbolnih potez, ki kažejo na to, da stanje v državi ni v redu. "Da se civilni projekt, kot je spopadanje s pandemijo, zaznamuje s preletom tujih vojaških letal, je nevzdržno. To je popolnoma neprimerna poteza. Takih potez je več, tudi drugod po svetu. Spopadanje s pandemijo je tipičen primer za diagnosticiranje stanja, v katerem je civilizacija."
Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije, dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko. Še vedno je prepričan, da bi bila demilitarizacija realna možnost, ki pa smo jo zamudili in da so danes nujne še bistveno globlje spremembe, kot samo razorožitev.
Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije
Marko Hren je tudi dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik tega, da bi vojašnica na Metelkovi postala kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko.
"Ko enkrat stopiš na pot vzpostavljanja vojske in vstopa v zavezništvo Nato, ni več mogoče misliti samostojnega koncepta, kot ga je imela takrat Kostarika, da se v regiji pozicioniraš kot dejansko nevtralna in neoborožena država, ki generira projekte, ki blažijo konflikte in jih rešujejo. Mi nismo vzpostavili institucij za te namene. O tem zato ne moremo več razpravljati, lahko samo kritiziramo, da smo stopili na pot oboroževanja, oboroževalnih tekem in sodelovanja v vojaških operacijah zunaj. Mi smo takrat predlagali drug koncept razvijanja institucij in politične, diplomatske teže na povsem drugih mehanizmih, kot jih imamo zdaj."
Da kultura nenasilja ni preživela, je po Hrenovem mnenju veliko razlogov. "Razlog, da takratna pobuda ni preživela, ni samo realen politični in varnostni položaj tistega trenutka, temveč predvsem razsežnost problema militarizacije kot take. Če smo takrat o militarizmu razmišljali predvsem v kontekstu političnega položaja razkroja Jugoslavije, je danes treba o njem razmišljati precej globlje. Razlogi za prezir in nasilje so v pohabljeni duhovnosti, etiki, vrednotah te civilizacije. To je globinski problem, ki ga ne rešiš v desetih, dvajsetih, niti v tridesetih letih. To je tako resen problem, v katerega bi morali intelektualci, misleči ljudje, danes zreti z vso pozornostjo in se tudi ustrezno organizirati. Jaz take organizirane forme, kot je bilo mirovno gibanje takrat, ki je bilo sposobno ustvariti velike zgodbe, danes ne vidim."
V preletu tujih letal v čast prizadevanjem zdravstvenih delavk in delavcev ob pandemiji covida 19 vidi eno od največjih simbolnih potez, ki kažejo na to, da stanje v državi ni v redu. "Da se civilni projekt, kot je spopadanje s pandemijo, zaznamuje s preletom tujih vojaških letal, je nevzdržno. To je popolnoma neprimerna poteza. Takih potez je več, tudi drugod po svetu. Spopadanje s pandemijo je tipičen primer za diagnosticiranje stanja, v katerem je civilizacija."
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov