Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Danes so nujne bistveno globlje spremembe kot samo razorožitev

09.07.2020

Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije, dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko. Še vedno je prepričan, da bi bila demilitarizacija realna možnost, ki pa smo jo zamudili in da so danes nujne še bistveno globlje spremembe, kot samo razorožitev.

Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije

Marko Hren je tudi dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik tega, da bi vojašnica na Metelkovi postala kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko.

"Ko enkrat stopiš na pot vzpostavljanja vojske in vstopa v zavezništvo Nato, ni več mogoče misliti samostojnega koncepta, kot ga je imela takrat Kostarika, da se v regiji pozicioniraš kot dejansko nevtralna in neoborožena država, ki generira projekte, ki blažijo konflikte in jih rešujejo. Mi nismo vzpostavili institucij za te namene. O tem zato ne moremo več razpravljati, lahko samo kritiziramo, da smo stopili na pot oboroževanja, oboroževalnih tekem in sodelovanja v vojaških operacijah zunaj. Mi smo takrat predlagali drug koncept razvijanja institucij in politične, diplomatske teže na povsem drugih mehanizmih, kot jih imamo zdaj."

Da kultura nenasilja ni preživela, je po Hrenovem mnenju veliko razlogov. "Razlog, da takratna pobuda ni preživela, ni samo realen politični in varnostni položaj tistega trenutka, temveč predvsem razsežnost problema militarizacije kot take. Če smo takrat o militarizmu razmišljali predvsem v kontekstu političnega položaja razkroja Jugoslavije, je danes treba o njem razmišljati precej globlje. Razlogi za prezir in nasilje so v pohabljeni duhovnosti, etiki, vrednotah te civilizacije. To je globinski problem, ki ga ne rešiš v desetih, dvajsetih, niti v tridesetih letih. To je tako resen problem, v katerega bi morali intelektualci, misleči ljudje, danes zreti z vso pozornostjo in se tudi ustrezno organizirati. Jaz take organizirane forme, kot je bilo mirovno gibanje takrat, ki je bilo sposobno ustvariti velike zgodbe, danes ne vidim."

V preletu tujih letal v čast prizadevanjem zdravstvenih delavk in delavcev ob pandemiji covida 19 vidi eno od največjih simbolnih potez, ki kažejo na to, da stanje v državi ni v redu. "Da se civilni projekt, kot je spopadanje s pandemijo, zaznamuje s preletom tujih vojaških letal, je nevzdržno. To je popolnoma neprimerna poteza. Takih potez je več, tudi drugod po svetu. Spopadanje s pandemijo je tipičen primer za diagnosticiranje stanja, v katerem je civilizacija."


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Danes so nujne bistveno globlje spremembe kot samo razorožitev

09.07.2020

Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije, dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik konverzije vojašnice na Metelkovi v kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko. Še vedno je prepričan, da bi bila demilitarizacija realna možnost, ki pa smo jo zamudili in da so danes nujne še bistveno globlje spremembe, kot samo razorožitev.

Marko Hren je eden osrednjih akterjev demokratičnega osamosvajanja Slovenije

Marko Hren je tudi dolgoletni direktor Mirovnega inštituta in pobudnik tega, da bi vojašnica na Metelkovi postala kulturni center. Med drugim je tudi pobudnik in soustanovitelj prve etične trgovine v jugovzhodni Evropi. S somišljeniki se je zavzemal za odpravo vojske in mirovno politiko.

"Ko enkrat stopiš na pot vzpostavljanja vojske in vstopa v zavezništvo Nato, ni več mogoče misliti samostojnega koncepta, kot ga je imela takrat Kostarika, da se v regiji pozicioniraš kot dejansko nevtralna in neoborožena država, ki generira projekte, ki blažijo konflikte in jih rešujejo. Mi nismo vzpostavili institucij za te namene. O tem zato ne moremo več razpravljati, lahko samo kritiziramo, da smo stopili na pot oboroževanja, oboroževalnih tekem in sodelovanja v vojaških operacijah zunaj. Mi smo takrat predlagali drug koncept razvijanja institucij in politične, diplomatske teže na povsem drugih mehanizmih, kot jih imamo zdaj."

Da kultura nenasilja ni preživela, je po Hrenovem mnenju veliko razlogov. "Razlog, da takratna pobuda ni preživela, ni samo realen politični in varnostni položaj tistega trenutka, temveč predvsem razsežnost problema militarizacije kot take. Če smo takrat o militarizmu razmišljali predvsem v kontekstu političnega položaja razkroja Jugoslavije, je danes treba o njem razmišljati precej globlje. Razlogi za prezir in nasilje so v pohabljeni duhovnosti, etiki, vrednotah te civilizacije. To je globinski problem, ki ga ne rešiš v desetih, dvajsetih, niti v tridesetih letih. To je tako resen problem, v katerega bi morali intelektualci, misleči ljudje, danes zreti z vso pozornostjo in se tudi ustrezno organizirati. Jaz take organizirane forme, kot je bilo mirovno gibanje takrat, ki je bilo sposobno ustvariti velike zgodbe, danes ne vidim."

V preletu tujih letal v čast prizadevanjem zdravstvenih delavk in delavcev ob pandemiji covida 19 vidi eno od največjih simbolnih potez, ki kažejo na to, da stanje v državi ni v redu. "Da se civilni projekt, kot je spopadanje s pandemijo, zaznamuje s preletom tujih vojaških letal, je nevzdržno. To je popolnoma neprimerna poteza. Takih potez je več, tudi drugod po svetu. Spopadanje s pandemijo je tipičen primer za diagnosticiranje stanja, v katerem je civilizacija."


20.02.2020

Val 202 in Ninna Kozorog na Gimnaziji Celje – Center

Čvrst medgeneracijski dialog smo poskušali zgraditi na Gimnaziji Celje – Center, kjer so se nam pridružili mladi zagnani dijaki in starejši Celjani. Osrednja gostja je humanitarka, zdravnica, pobudnica pretresljivega projekta Vida in tudi nekdanja dijakinja omenjene gimnazije Ninna Kozorog.


20.02.2020

Tim Gajser na OŠ Makole

Na Osnovni šoli Makole smo za Dan 202 pripravili presenečenje. "Svojo" osnovno šolo je obiskal svetovni prvak v motokrosu Tim Gajser.


20.02.2020

Slavko Jerič: Dan 202 v številkah

Danes je Dan202: v datumu imamo same ničle in dvojke. Ob tej priložnosti je Slavko Jerič na našo pobudo ob 2:02 za Športni SOS objavil nekaj športnih zanimivosti o 202. V tem prispevku pa tudi o tem, kateri film je dolg natanko 202 minuti.


20.02.2020

Koncertno presenečenje v studiu za Dan 202

Potem ko so se na jutranjih vlakih v Ljubljano iz vseh koncev Slovenije potnikom pridružili znani glasbeniki: iz smeri Gorenjske Tomaž Štular (Bordo), iz smeri Primorske Rudi Bučar, iz smeri Zasavja Manca Trampuš in Domen Don Holc (Koala Voice) in iz smeri Dolenjske Gregor Strasbergar Štras (Mrfy), so se nam pridružili še v studiu.


19.02.2020

Štorije in baldorije 1990 - 2020 ter Iztok Mlakar

Andrej Karoli in Iztok Mlakar se ob 30. obletnici izida kasete Štorije in baldorije pogovarjata o prvih srečanjih s kitaro, dialektu in življenjskem ciklu skladbe


19.02.2020

Moj najljubši uvod: Lovro Ravbar, saksofon

Po poteh saksofona stopamo z Lovrom Ravbarjem: od Pihalnega orkestra Krško, do Branforda Marsalisa (Sting), domače zasedbe Miladojka Youneed in Raphaela Ravenscrofta, ki je zaznamoval skladbo Baker Street.


13.02.2020

Milijon dni bolniške odsotnosti samo zaradi pomanjkanja vitamina D?

Sredi zime telesu nepreklicno zmanjkajo še zadnje zloge vitamina D, ki si ga je skladiščilo med poletno izpostavljenostjo soncu. Raziskave kažejo, da zimsko sonce te moči nima in da tudi iz hrane pri nas ne dobimo dovolj tega dragocenega vitamina, brez katerega telo ne zmore dobro skrbeti za kosti in imunski sistem. Nekatere raziskave kažejo, da je pozimi z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot pet odstotkov odraslih. Kako vedeti, ali smo med njimi, ali je smiselno dodajati prehranska dopolnila s tem vitaminom kar za vsak primer, ali je lahko ob sončenju vitamina D tudi preveč?


12.02.2020

Moj najljubši uvod: kitare

Jan Plestenjak s predlogi od Bacha, via Paco De Lucia in Nile Rodgers do Erica Claptona.


08.02.2020

Direktor festivala Jazz Cerkno Simon Kenda

Osrednji kulturni dogodek Cerknega je festival Jazz Cerkno, ki bo letos doživel že 25. izvedbo. Direktor festivala je Simon Kenda, ki nam je zaupal kako Jazz Cerkno živi v sožitju z barom Gabrijel in celoletnim festivalom Keltika. Zanimalo nas je še, kako kulturni program sovpada s športnim in kako privabljajo goste iz drugih koncev Slovenije in tujine.


08.02.2020

Mini koncert: Jakob Kobal

Jakob Kobal je eden glasbeno najbolj zrelih mladincev na slovenski glasbeni sceni. 24-letni Idrijčan je nase opozoril z izjemnim singlom Cloudless Skies, ki je bil leta 2016 med najbolj predvajanimi slovenskimi skladbami na Valu 202. Na smučišču Cerkno nam bo na kulturni praznik v živo priredil minikoncert.


08.02.2020

Blaž Lešnik, predsednik in direktor Združenja učiteljev in trenerjev smučanja

Smo Slovenci še smučarski narod, kako je s »slovensko« šolo smučanja, kako je z zanimanjem za smučanje med mladimi, zakaj alpsko smučanje ni več obvezen del osnovnošolske športne vzgoje, kako je z varnostjo na smučiščih …, to je le del vprašanj, ki jih bomo zastavili predsedniku in direktorju ZUTS, Združenja učiteljev in trenerjev smučanja, dr. Blažu Lešniku, ki se bo oglasil v terenskem studiu na smučišču Cerkno.


08.02.2020

Manuela Božič Badalič, direktorica RTC Cerkno

Manuela Božič Badalič je predsednica Združenja žičničarjev in direktorica RTC Cerkno. Letošnja zelena zima pomeni hud udarec za slovenske žičničarje, saj so pričakovali vsaj sprejem spremenjenega Zakona o žičnicah, ki bi naprave uvrstil v javno infrastrukturo. Kaj pomeni padec vlade za ta zakon, koliko smučišč bo še živelo in preživelo, bomo čez deset let sploh še lahko smučali v Sloveniji?


08.02.2020

Petra Koš Gnamuš o smučiščih v Avstriji

O razmerah na smučišču Peca pa je poizvedovala avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.


08.02.2020

Janko Petrovec o italijanskih smučiščih

V Italiji je žičničarstvo pomembna panoga – pa ne zato, ker bi ustvarjala dobiček sama po sebi. Pri zahodnih sosedih ga zato po večini ne razumejo kot dobičkonosno dejavnost, ampak predvsem kot nujno podporo za dobičkonosnost v drugih segmentih zimsko-turistične gospodarske panoge. In še nekaj je: Italijani menijo, da je žičničarstvo temeljnega pomena za ohranjanje človekove prisotnosti v gorah. V nujnost javnih vložkov v žičnice zato ne dvomijo.


06.02.2020

VAL NA SNEGU IN LEDU: Tek na smučeh s Petro Majdič

Tek na smučeh je ena najbolj zdravih športno-rekreativnih dejavnosti, tudi cenovno zelo dostopna, zato ni čudno, da vedno več Slovencev teče na smučeh. Tako kot pri preostalih zimskih športih pa je tudi ali pa predvsem pri teku zelo pomembno, da se naučimo določene tehnike, ki nam omogoča več užitka in hkrati boljši izkoristek. In kdo bi nam te zelo pomembne gibe lahko pokazal bolje kot Petra Majdič, najboljša slovenska smučarska tekačica, dobitnica olimpijske kolajne, treh malih kristalnih globusov. V sklopu akcije Val 202 na snegu in ledu je Petra našim poslušalkam in poslušalcem prejšnjo nedeljo omogočila nepozabni pošteni dve uri tečaja, na katerem so uživali tudi Tina Šoln, Jure Jeromen in Aleš Smrekar, ki so pripravili reportažo.


05.02.2020

Moj najljubši uvod - Davor Klarič

Iz male sobe v celjskem bloku do bistva strun skritih v litoželeznem okvirju. O dobrih in slabih frekvencah in o tem, kaj pomeni živeti glasbo.


30.01.2020

VAL NA SNEGU IN LEDU: Alpsko smučanje z Juretom Koširjem

Alpsko smučanje naj bi bilo že v slovenskih genih, tudi šolski sistem spodbuja to zimsko aktivnost, večina šol organizira smučarske zimske šole v naravi. Tretja postojanka akcije Val na snegu in ledu nas je zato ponovno vodila na Krvavec, kjer smo se skupaj z našimi poslušalkami in poslušalci zbrali na alpskih smučeh. Naš smučarski učitelj je bil dobitnik olimpijskega slalomskega brona iz Lillehammerja, trikratni zmagovalec tekem svetovnega pokala, predvsem pa karizmatična smučarska osebnost, ki je zaznamovala prvo samostojno obdobje slovenskega alpskega smučanja.


30.01.2020

Moj najljubši uvod: klavir in klaviature - napoved

Davor Klarič in prijatelji Chick Corea, Procol Harum in Pink Floyd


29.01.2020

Moj najljubši uvod - Nikola Sekulović Bas

Urbana legenda pravi, da je bas kitara s štirimi strunami po navadi uglašena enako kot kontrabas, kajti Bob je ustvaril basiste zato, da bi se kitaristi lahko po kom zgledovali.


25.01.2020

Marinka Pečjak, avtorica naše prve knjige o azijski kuhinji

Indijska kuhinja je raznovrstna, polna fantazije za dodatke in dišave, japonska je lepa za oči, indonezijska je znamenita, izredno ostra je korejska in prefinjena siamska. Kitajska pa je najbolj znana in najstarejša med vsemi azijskimi kuhinjami, piše v naši prvi kuharski knjigi o azijskih jedeh Kuharska umetnost Azije, ki je pri takratni Državni založbi Slovenije izšla leta 1977. Sicer Marinka Pečjak pri nas ni začela prva samo z azijsko kuhinjo. Napisala je tudi prvo knjigo o soji v kulinariki, in to v času, ko je ta veljala le za hrano za živali, ukvarjala se je z gobjimi jedmi, prva pisala tudi o kuhanju v mikrovalovni pečici in še čem.


Stran 43 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov