Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vnovična in strožja splošna omejitev zbiranja je onemogočila delo številnim organizatorjem javnih prireditev, spremembe pa spremlja veliko nejasnosti
Nenehne spremembe in zaostritve začasnih splošnih omejitev oziroma prepovedi zbiranja ljudi še naprej onemogočajo delo v t. i. industriji srečanj. Javne prireditve so bile zaradi bolezni novega koronavirusa prve prepovedane, letošnje leto je za organizatorje, nastopajoče in druge sodelujoče tako rekoč izgubljeno. V tem tednu so se ukrepi le še zaostrovali – sprva z obvezno prilogo pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob vlogi za izdajo dovoljenja za javne prireditve, v sredo pa še s spremembo odloka, ki začasno prepoveduje zbiranje več kot 10 ljudi.
"Nekaj začetnega optimizma po prvem delu sproščanja ukrepov je hitro zbledelo. Moje karte je podjetje, ki sto odstotkov dohodkov ustvari od prodaje vstopnic, ki pa je danes padla na skoraj nič. Naš končni rezultat ni nič, ampak negativna vrednost. Z veliko žalostjo in težkim srcem tako spremljamo tudi nov val odpovedi, ki se je začel v tem tednu. Organizatorji dogodkov živijo v popolni negotovosti glede prihodnjih ukrepov in omejitev. Še tisti, ki so vztrajali in se trudili, zdaj obupujejo, odpovedujejo dogodke in se ne odločajo za izvedbo novih projektov." – direktor podjetja Moje karte Aljaž Mavrič
Na NIJZ so nam pojasnili, da so v torek pregledali približno dvesto vlog, od katerih je bilo dvajset zavrnjenih. Poudarili so, da število vlog ne kaže tudi dejanskega števila dogodkov, za katere so bile vloge poslane, saj so nekateri vloge poslali še enkrat, jih dopolnili ali spremenili. Nekateri prijavitelji v oddanih vlogah navedejo več datumov prireditve, vendar v enakih pogojih izvedbe. Vlogo NIJZ takrat obravnava enkrat, saj se mnenje nanaša na pogoje.
"Vlada se vede, kot da je skrb za javno zdravje v prvi vrsti skrb vsakega državljana, kar je popolnoma nesmiselno, saj govorimo o epidemiološki sliki, statistiki, mehanizmu prenosa virusov. To niso znanja, ki bi jih vsak prebivalec Slovenije imel. Edino smiselno bi bilo, da vlada ali NIJZ pripravi zelo preprosta, jasna navodila, ki bi v enaki meri veljala za vse. Zdi se mi, da so seznami izjem daljši od seznamov tistih, za katere nekaj velja. Za različne gospodarske subjekte veljajo popolnoma različna navodila," - je poudaril avtor, režiser in performer Jure Novak.
Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so dogodki z do petstoti obiskovalci dovoljeni za vse prireditve, ki že imajo dovoljenje in pozitivno mnenje NIJZ, organizatorji za prireditve do petdeset obiskovalcev pa pozitivnega mnenja NIJZ ne potrebujejo, morajo pa upoštevati priporočila NIJZ.
"Moje mnenje je, da se ne dela razlike med gostinskimi obrati in manjšimi prireditvami, kot jih prirejamo mi. Vseeno je, ali se v gostilni predvaja 'playlista' ali pa na takih prireditvah namesto 'playliste' didžej predvaja glasbo." – Darči Kruševac, društvo Subart
Vnovična in strožja splošna omejitev zbiranja je onemogočila delo številnim organizatorjem javnih prireditev, spremembe pa spremlja veliko nejasnosti
Nenehne spremembe in zaostritve začasnih splošnih omejitev oziroma prepovedi zbiranja ljudi še naprej onemogočajo delo v t. i. industriji srečanj. Javne prireditve so bile zaradi bolezni novega koronavirusa prve prepovedane, letošnje leto je za organizatorje, nastopajoče in druge sodelujoče tako rekoč izgubljeno. V tem tednu so se ukrepi le še zaostrovali – sprva z obvezno prilogo pozitivnega mnenja Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob vlogi za izdajo dovoljenja za javne prireditve, v sredo pa še s spremembo odloka, ki začasno prepoveduje zbiranje več kot 10 ljudi.
"Nekaj začetnega optimizma po prvem delu sproščanja ukrepov je hitro zbledelo. Moje karte je podjetje, ki sto odstotkov dohodkov ustvari od prodaje vstopnic, ki pa je danes padla na skoraj nič. Naš končni rezultat ni nič, ampak negativna vrednost. Z veliko žalostjo in težkim srcem tako spremljamo tudi nov val odpovedi, ki se je začel v tem tednu. Organizatorji dogodkov živijo v popolni negotovosti glede prihodnjih ukrepov in omejitev. Še tisti, ki so vztrajali in se trudili, zdaj obupujejo, odpovedujejo dogodke in se ne odločajo za izvedbo novih projektov." – direktor podjetja Moje karte Aljaž Mavrič
Na NIJZ so nam pojasnili, da so v torek pregledali približno dvesto vlog, od katerih je bilo dvajset zavrnjenih. Poudarili so, da število vlog ne kaže tudi dejanskega števila dogodkov, za katere so bile vloge poslane, saj so nekateri vloge poslali še enkrat, jih dopolnili ali spremenili. Nekateri prijavitelji v oddanih vlogah navedejo več datumov prireditve, vendar v enakih pogojih izvedbe. Vlogo NIJZ takrat obravnava enkrat, saj se mnenje nanaša na pogoje.
"Vlada se vede, kot da je skrb za javno zdravje v prvi vrsti skrb vsakega državljana, kar je popolnoma nesmiselno, saj govorimo o epidemiološki sliki, statistiki, mehanizmu prenosa virusov. To niso znanja, ki bi jih vsak prebivalec Slovenije imel. Edino smiselno bi bilo, da vlada ali NIJZ pripravi zelo preprosta, jasna navodila, ki bi v enaki meri veljala za vse. Zdi se mi, da so seznami izjem daljši od seznamov tistih, za katere nekaj velja. Za različne gospodarske subjekte veljajo popolnoma različna navodila," - je poudaril avtor, režiser in performer Jure Novak.
Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da so dogodki z do petstoti obiskovalci dovoljeni za vse prireditve, ki že imajo dovoljenje in pozitivno mnenje NIJZ, organizatorji za prireditve do petdeset obiskovalcev pa pozitivnega mnenja NIJZ ne potrebujejo, morajo pa upoštevati priporočila NIJZ.
"Moje mnenje je, da se ne dela razlike med gostinskimi obrati in manjšimi prireditvami, kot jih prirejamo mi. Vseeno je, ali se v gostilni predvaja 'playlista' ali pa na takih prireditvah namesto 'playliste' didžej predvaja glasbo." – Darči Kruševac, društvo Subart
Nadaljujemo serijo uspešnih zgodb z evropskimi sredstvi. Tokrat predstavljamo projekt Zavoda Bob, nevladne organizacije za mlade, ki je s Projektnim učenjem mlajših odraslih dopolnil svoje poslanstvo. Zavod je tudi mladinski center, kjer se mladi neformalno izobražujejo in kjer spodbujajo aktivno udeležbo mladih v družbenem dogajanju že od vsega začetka. Več o projektu je Borisu Žgajnarju povedala soustanoviteljica Zavoda Metka Bahlen Okoli.
Reportaža govori o ženskem spolnem organu, a nikar ne sklepajte prehitrih zaključkov. Debata ni vulgarna, ampak smo se mitov in resnic o ženskem spolnem organu lotili na biološki, zgodovinski in tudi filozofski način. Namreč, veliko je zmotnih prepričanj o tem, kaj je ženski spolni organ – na primer zakaj vagina ni enako vulva. Govor je tudi o tem, zakaj so v preteklosti – nekje pa tudi še danes – dojemali menstruacijo kot nekaj gnusnega, zakaj je bil ženski orgazem sopomenka za čarovništvo in zakaj so se v preteklosti z ženskim spolnim organom ukvarjali predvsem moški. Več o tem v pogovoru z Mito Gustinčič Pahor, ki je iz švedščine prevedla knjigo pisateljice Liv Stromquist Prepovedani sad.
Švedska dijakinja Greta Thunberg je ob začetku novega šolskega leta namesto v šolo, zakorakala pred švedski parlament in tam že skoraj mesec dni protestira in opozarja na problem podnebnih sprememb. Na Švedskem, kjer so letos zabeležili rekordno vroče poletje od začetka beleženja pred 262 leti, tem spremembam ne dajejo večjega pomena, pravi, čeprav so sprejeli najbolj ambiciozen zakon, s katerim naj bi do leta 2045 postali brezogljična družba. Greta pravi, da je to prepozno, da se nič ne zgodi brez boja in da lahko že en sam človek povzroči spremembo v družbi. Najprej je začela pri svoji družini, slavna operna pevka in njena mama Malena Ernman se je odpovedala mednarodni karieri, saj bi morala na drugi konec sveta leteti, letalska industrija pa zelo onesnažuje okolje, zdaj pa o svojem boju ozavešča ves svet.
Verjetno je ob informiranju eden od najbolj smiselnih načinov boja proti nestrpnosti in sovražnosti, ali zgolj strahu in nelagodnosti zaradi pomanjkanja izkušenj in pravih informacij, zaradi katerih ljudje iščejo zavetje v Evropi, kultura. Na Dunaju je prejšnji teden potekala že 50. ponovitev izkustveno interaktivne predstave Skozi oči begunca. Predstava ponuja realističen, nazoren in doživljajsko intenziven poskus vživljanja v trpljenje beguncev, ki se odpravljajo v Evropo po balkanski poti.
Na Univerzi Harvard v Združenih državah Amerike so pred dnevi podelili letošnje Ig Nobelove nagrade, ki jih – prav tako kot Nobelove – podeljujejo v več znanstvenih disciplinah, morda zraven tudi dodajo kakšno. Nagrade podeljujejo za nova odkritja v znanosti, le da so podeljevalci toliko bolj pozorni na smešna, zabavna, celo absurdna odkritja, ki te najprej nasmejejo, v naslednjem hipu pa ti dajo misliti. Nekaj tovrstnih odkritij iz preteklosti: matematika izginjanja pene pri pivu, ki ga nalijemo v kozarec, raziskava značajskih posebnosti skal, do tega, kako se določene vrste psov orientirajo po Mlečni cesti, do iznajdbe budilke, ki ti potuje po prostoru, ko zvoni, da je učinek bujenja še boljši …
Prva v seriji je Park Škocjanske jame, ki obsega celoten sistem Škocjanskih jam, s pokrajino neposredno nad jamami in vasmi Matavun, Škocjan in Betanja. Čeprav je še do nedavnega park sodil med demografsko in gospodarsko ogrožena območja, so se intenzivno vključevali v različne mednarodne povezave in danes predstavljajo pomembno vlogo pri sooblikovanju kakovostnega ekonomskega razvoja.
Potem ko smo 60 let plastiko izvažali v oceane, je zdaj čas, da jo začnemo od tam jemati tudi nazaj. Po petih letih raziskav in testiranj, ki so potekala v okviru projekta nizozemske neprofitne organizacije The Ocean CleanUp, je iz zaliva v San Franciscu pred dnevi izplula ladja s sistemom za čiščenje plastičnih odpadkov v morju. Njen cilj je otok plastične nesnage, velik kot Francija, Nemčija in Španija skupaj, v petih letih pa ga želijo zmanjšati za polovico. Pogovarjali smo se z enim od članov zagnane nizozemsko-ameriške ekipe.
Kako zjutraj kupiti živila in se pri tem izogniti embalaži, vrečkam za sadje, vrečkam za zelenjavo, vrečkam za vrečke? Kako nakupovati tako, da ne smetiš? Če želimo proizvesti malo ali celo blizu nič odpadkov, moramo biti predvsem organizirani, je pri sebi ugotovila Sabina Čarman, ki je spremenila življenjski slog. V klasični trgovini z živili kupuje le občasno, ko v svojo vrečko, narejeno iz zavese, položi sadje in zelenjavo, v posodo, ki jo prinese s seboj, salamo in sir. Ne more pa kupiti jogurtov ali masla. Foto: GZS, Zbornica komunalnega gospodarstva
Prvi posredovalci, pri nas so to prostovoljni gasilci, ki pridobijo posebno licenco za t.i. prve posredovalce, postajajo vse pomembnejši člen pri reševanju oseb s srčnim zastojem ali drugimi življenjsko ogrožajočimi stanji. Prostovoljcev, ki so pogosto prvi pri takem človeku, je vse več, zdaj pa bodo svoje izkušnje prvič izmenjali na srečanju v Kranju.
Definicija o tem, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila. Ni dovolj, da besedilo znamo prebrati, treba ga je tudi razumeti. O funkcionalni in drugih vidikih pismenosti razmišlja Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta.
8. september je svetovni dan pismenosti, ki ga po vsem svetu obeležujemo že dobrega pol stoletja. Definicija, kdo je pismen in kdo ne, se je z leti širila, sploh v zadnjih desetletjih. O funkcionalni ter ostalih vidikih pismenosti pri nas in v svetu pa zdaj več Miha Švalj v pogovoru z raziskovalko Marjeto Doupona s Pedagoškega inštituta, ki je najprej razložila, kako so pismenost pojmovali nekoč in kako jo pojmujemo danes.
Menjale so se države, spreminjale meje, jezik je postal bolj sodoben, železnica in slovesnosti ob odprtju pa so na spremembe bolj odporni. Foto: @slozeleznice
Gibanje Balkan River Defence, katerega glavni protagonist je biolog in nekdanji olimpijec, veslač Rok Rozman, danes začenja že tretje veslanje po balkanskih rekah. Akcija je usmerjena v zaščito še zadnjih "živih" rek v Evropi. Pred začetkom se je Rok javil iz Albanije.
Z dr. Andrejo Žele o členkih: parazitih, ki se obešajo na polnopomenske besede in lahko podtalno manipulirajo s sporočilom.
“Ne pozabi da nismo tu zato, da bi ljubili samo sebe,” pojejo MRFY. Vokalist Gregor Strasbergar pravi, da se plata posluša kot vse do zdaj. “Redkim bo vse všeč na prvo poslušanje, še meni ni! A če si bo posameznik vzel čas, bo našel v pesmih nekaj svojega. Glasba je iskrena, na pladenj dajemo golo resnico. Več se od nas ne more zahtevati, še sami od sebe ne moremo.“ V glasbenem jutru z Andrejem premiera nove skladbe in namigi o dolgometražnem prvencu Story.
Radio Slovenija, ki letos praznuje 90 let, ima dva rojstna dneva: 1. septembra in 28. oktobra. Prvi september je bolj družinski praznik, 28. oktober pa protokolarni.
Tatjana Brenčič Okorn je vzgojiteljica, ki že 40 let opazuje in vzgaja otroke. Pravi, da so ti enaki kot pred desetletji, le dojemanje otroka nekoč in danes se je spremenilo. Vzgojiteljica razlaga o socialnih razlikah, besedišču novodobnih otrok in odraščanju v digitalni dobi. Poudarja, da preveč zapletamo. Vsak otrok rabi sprejemanje, ljubezen in varnost, pri vzgoji pa poštenje. “Ne bo ti zameril, če ga boš opozoril, da je nekaj naredil narobe. Ti bo pa zameril, če mu boš rekel, da je neumen ali žleht. Opozoriti moraš na dejanje, ne pa mu lepiti etikete.“
Množica ljudi v Sloveniji prebira knjige v okviru bralne značke za odrasle. Ta se je že tako zlila z vsakdanom knjižnic, da smo pozabili, od kod izvira. Ideja o tem, da bi kakovostne knjige načrtno prebirali tudi odrasli, je pred 18. leti zrasla na zeljniku znane ptujske knjižničarke in pripovedovalke pravljic Liljane Klemenčič. Pravljičarka, ki s svojimi pripovedmi navdušuje tako otroke kot odrasle, je tudi pobudnica projekta Pravljice z jogo. Pred dnevi smo ji postavili izziv, da izlušči nekaj kakovostnih knjig za poletno branje.
Čeprav se nam zdi, da je kajenje v avtu, sploh ob prisotnosti mladoletnikov, le oddaljen spomin na neke druge čase, pa ni tako
Neveljaven email naslov