Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

11.07.2020

Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat. Zamisli in predlogov mu tudi za prihodnja 4 leta ne manjka. Ena je tudi ta, da bi bil ves med na tržišču EU-ja kakovosten in sledljiv. Podatek svetovne čebelarske organizacije je, da je na trgu kar 70 odstotkov ponarejenega medu. Pri nas imamo na srečo dober inšpekcijski nadzor in zato takega medu v trgovskih centrih ni veliko. A ne gre samo za stvar ponaredka, pravi Boštjan Noč, med, ki je pridelam za 3 evre ne more imeti prave kvalitete. S svetovnim dnevom čebel se je pri nas sicer povečalo zavedanje ljudi o pomenu čebel, sadimo več medovitih rastlin, v kmetijstvu se uporablja manj umetnih gnojil. Pred kratkim pa je prišla novica, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ukinitev nacionalne odredbe, s katero je leta 2011 prepovedalo uporabo treh neonikotinoidov, pesticidov nevarnih za čebele, saj da gre za nepotrebno podvajanje nacionalne zakonodaje z evropsko.

Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat

Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat. Zamisli in predlogov mu tudi za prihodnja 4 leta ne manjka. Ena je tudi ta, da bi bil ves med na tržišču EU-ja kakovosten in sledljiv.

Podatek svetovne čebelarske organizacije je, da je na trgu kar 70 odstotkov ponarejenega medu. Pri nas imamo na srečo dober inšpekcijski nadzor in zato takega medu v trgovskih centrih ni veliko. A ne gre samo za stvar ponaredka, pravi Boštjan Noč, med, ki je pridelan za 3 evre ne more imeti prave kvalitete.

"Ponaredki so danes v svetu tako dobro narejeni, da jih čebele tudi videle niso. Med naredijo iz raznoraznih sirupov v tovarnah, dodajo eterična olja in ta med ima dejansko še boljše vonjave kot običajen med. In po navadi je tisti med, ki ima izrazite vonjave že sporen. Med, ki je ponarejen po navadi ni bil niti pri čebelah."

Klub temu, da je čebelarjev pri nas vedno več, pa medu pridelamo vedno manj. K temu veliko prispevajo slabe sezone zaradi klimatskih sprememb, ko so pomladi zgodnje, zime tople in nestanovitno vreme v čebelarskih mesecih, kot so april, maj, junij.

S svetovnim dnevom čebel se je pri nas sicer povečalo zavedanje ljudi o pomenu čebel, sadimo več medovitih rastlin, v kmetijstvu se uporablja manj umetnih gnojil. Pred kratkim pa je prišla novica, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ukinitev nacionalne odredbe, s katero je leta 2011 prepovedalo uporabo treh neonikotinoidov, pesticidov nevarnih za čebele, saj da gre za nepotrebno podvajanje nacionalne zakonodaje z evropsko.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije ob tem pravi, da je prav Slovenija leta 2011, ko je bil zadnji velik pomor čebel, kot prva država v Evropi prepovedala te neonikotinoide. Takrat smo bili Evropi in svetu zgled, kako se v neki državi borijo za čebele in človeka in na podlagi naših izkušenj je s časom te pesticide prepovedala še Evropa.

"Zdi se nam nerazumljivo, da mi v Sloveniji kot v vzorčni čebelarski državi, svojo nacionalno uredbo ukinjamo. Res je, da ta trenutek evropska uredba ščiti interese čebelarjev, kaj pa če se ta spremeni. Ne vem komu je v interesu spreminjati nek odlok, ki nikogar ne boli. Pustimo ga pri miru, imejmo varovalko in tem pokažimo svetu, da nam je dejansko mar za čebele. Kajti sam svetovni dan čebel, praznovanja in fotografiranja ne bodo rešila čebel. Gre za konkretna dejanja in ena od teh je tudi nacionalna zakonodaja, pa čeprav se podvaja."


Val 202

2505 epizod

Val 202

2505 epizod


Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije

11.07.2020

Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat. Zamisli in predlogov mu tudi za prihodnja 4 leta ne manjka. Ena je tudi ta, da bi bil ves med na tržišču EU-ja kakovosten in sledljiv. Podatek svetovne čebelarske organizacije je, da je na trgu kar 70 odstotkov ponarejenega medu. Pri nas imamo na srečo dober inšpekcijski nadzor in zato takega medu v trgovskih centrih ni veliko. A ne gre samo za stvar ponaredka, pravi Boštjan Noč, med, ki je pridelam za 3 evre ne more imeti prave kvalitete. S svetovnim dnevom čebel se je pri nas sicer povečalo zavedanje ljudi o pomenu čebel, sadimo več medovitih rastlin, v kmetijstvu se uporablja manj umetnih gnojil. Pred kratkim pa je prišla novica, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ukinitev nacionalne odredbe, s katero je leta 2011 prepovedalo uporabo treh neonikotinoidov, pesticidov nevarnih za čebele, saj da gre za nepotrebno podvajanje nacionalne zakonodaje z evropsko.

Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat

Boštjan Noč je na čelu Čebelarske zveze Slovenije že 14 let, letos marca pa je to funkcijo ob ponovni izvolitvi prevzel še za en mandat. Zamisli in predlogov mu tudi za prihodnja 4 leta ne manjka. Ena je tudi ta, da bi bil ves med na tržišču EU-ja kakovosten in sledljiv.

Podatek svetovne čebelarske organizacije je, da je na trgu kar 70 odstotkov ponarejenega medu. Pri nas imamo na srečo dober inšpekcijski nadzor in zato takega medu v trgovskih centrih ni veliko. A ne gre samo za stvar ponaredka, pravi Boštjan Noč, med, ki je pridelan za 3 evre ne more imeti prave kvalitete.

"Ponaredki so danes v svetu tako dobro narejeni, da jih čebele tudi videle niso. Med naredijo iz raznoraznih sirupov v tovarnah, dodajo eterična olja in ta med ima dejansko še boljše vonjave kot običajen med. In po navadi je tisti med, ki ima izrazite vonjave že sporen. Med, ki je ponarejen po navadi ni bil niti pri čebelah."

Klub temu, da je čebelarjev pri nas vedno več, pa medu pridelamo vedno manj. K temu veliko prispevajo slabe sezone zaradi klimatskih sprememb, ko so pomladi zgodnje, zime tople in nestanovitno vreme v čebelarskih mesecih, kot so april, maj, junij.

S svetovnim dnevom čebel se je pri nas sicer povečalo zavedanje ljudi o pomenu čebel, sadimo več medovitih rastlin, v kmetijstvu se uporablja manj umetnih gnojil. Pred kratkim pa je prišla novica, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga ukinitev nacionalne odredbe, s katero je leta 2011 prepovedalo uporabo treh neonikotinoidov, pesticidov nevarnih za čebele, saj da gre za nepotrebno podvajanje nacionalne zakonodaje z evropsko.

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije ob tem pravi, da je prav Slovenija leta 2011, ko je bil zadnji velik pomor čebel, kot prva država v Evropi prepovedala te neonikotinoide. Takrat smo bili Evropi in svetu zgled, kako se v neki državi borijo za čebele in človeka in na podlagi naših izkušenj je s časom te pesticide prepovedala še Evropa.

"Zdi se nam nerazumljivo, da mi v Sloveniji kot v vzorčni čebelarski državi, svojo nacionalno uredbo ukinjamo. Res je, da ta trenutek evropska uredba ščiti interese čebelarjev, kaj pa če se ta spremeni. Ne vem komu je v interesu spreminjati nek odlok, ki nikogar ne boli. Pustimo ga pri miru, imejmo varovalko in tem pokažimo svetu, da nam je dejansko mar za čebele. Kajti sam svetovni dan čebel, praznovanja in fotografiranja ne bodo rešila čebel. Gre za konkretna dejanja in ena od teh je tudi nacionalna zakonodaja, pa čeprav se podvaja."


19.07.2019

Christina Lindberg - muza Quentina Tarantina

Christina Lindberg je švedska igralka, nekdanji švedski greh in muza filmskega režiserja Quentina Tarantina. V Ljutomeru se je oglasila, ker so tam predvajali projekcijo iz tekmovalnega programa, njen novi film Črni krog, ki ga je režiral Adrian Garcia Bogliano. Christina Lindberg se je na tako na filmskih platnih pojavila po več kot tridesetih letih, od svoje velike uspešnice Thriller: A Cruel Picture.


18.07.2019

Youtube Kids: Varnejša spletna izkušnja za otroke?

Kaj je narobe z Youtubom, da obstaja Youtube Kids, aplikacija ki omogoča bolj varno in preprostejše raziskovanje videoposnetkov, ki so namenjeni otrokom? Kaj vse otroci lahko najdejo na spletu, zakaj se moramo o tem pogovarjati in zakaj podjetja s tem spopadati? Na vprašanja podkasta Odbita do bita je odgovarjal tehnološki novinar Lenart J. Kučić.


17.07.2019

Večno lepa knjiga, namenjena vsem

Jerneja Ferlež vam v branje priporoča kriminalko Mirta Komela Medsočje, Peter Rezman pa s kresnikom nagrajeni roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjigo Venedikta Vasiljeviča Jerofejeva Moskva–Petuški.


15.07.2019

Slovenci ne vemo, koliko lepega imamo

Kam vas na izlet pošilja pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman - Roza?


12.07.2019

Poletni namig: Tjaša Ristič

Tjaša Ristič je doma iz Kranja in je ena najboljših slovenskih karateistk, ki si morda lahko obeta nastop tudi na naslednjih poletnih olimpijskih igrah.


12.07.2019

Ljudje v središču tehnologij

Ko se zazremo v preteklost, pogosto rečemo, da je prihod določenih novih tehnologij spremenil svet. Tudi danes, predvsem ob pompoznih napovedih novih tehnologij, pogosto govorimo, da bo svet odslej drugačen. Pa se svet res spreminja zaradi samih tehnologij? Kaj pa ljudje, ki te tehnologije uporabljajo vsak na svoj način, kakšna je njihova vloga v procesu spreminjanja sveta? Odnos med tehnologijami in ljudmi prevprašujejo antropologi, gospodarstveniki in študenti, ki delujejo na področju digitalnih prihodnosti in so pred kratkim obiskali Ljubljano. O tem, da bodo svet spreminjali ljudje, ne tehnologije, so razmišljali udeleženci simpozija projekta PEOPLE.


10.07.2019

Poletni namig: Dan Podjed

Antropolog Dan Podjed z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in strokovni sodelavec naše Frekvence X se veliko ukvarja tudi s preučevanjem obnašanja na družabnih omrežjih. Za kakovostnejše življenje tako priporoča tudi čiščenje naših pametnih naprav nepotrebnih aplikacij in branje knjige Digitalni minimalizem avtorja Cala Newporta. Ameriški znanstvenik pametne telefone in družabna omrežja primerja s cigaretami, kdor jih je kadil na začetku, je bil moderen in šik, ko so kadili vsi, pa se je kajenje izkazalo za nezdravo početje.


07.07.2019

Senidah z nastopom pregrela ozračje na Exitu

Glasbenica Senidah je včeraj nastopila na odru Fusion festivala Exit in povzročila evforijo pod odrom. V črnem kombinezonu vidno prevelike konfekcije in z masko na ustih je brez cenzure ogrela in pregrela ozračje. Feni so poznali vse njene komade, prepevali so uspešnice, kot sta Sladjana in Mišići … in zdi se, da je po osvojitvi slovenske scene zdaj dokončno osvojila tudi Srbijo in celoten Balkan. Kar niti ne preseneča. Senidah v vsak nastop vloži ogromno energije, tudi slava na Balkanu ni prišla čez noč.


05.07.2019

Življenje brez kisika!

Nik Škrlec je poskušal preseči Guinnessov rekord v sestavljanju rubikovih kock pod vodo. Za podiranje rekorda se je odločil, ker si je od nekdaj želel imeti neki Guinnessov rekord in ga je pritegnil presek spretnosti, ki jih potrebuje pri tej disciplini. Ta namreč zahteva popolno pripravljenost v potapljaškem smislu, hkrati pa tudi nasprotno: zelo hitre in bistre misli.


04.07.2019

Digitalna poezija

Osnovnošolci, ki so vključeni v programe Zveze prijateljev mladine Moste-Polje ta teden svoje počitnice preživljajo tako, da ustvarjajo digitalno poezijo, oblikujejo računalniške igre in pišejo programske kode.


04.07.2019

Življenje brez denarja!

Viljem Gogala se je zavestno odločil za življenje na ulici. Petnajst let je po svetu potoval brez denarja in živel od miloščine.


03.07.2019

Življenje brez seksa!

Aseksualnih oseb je v populaciji slab odstotek, mednje spada Erika Schauer, ki pa se tudi redno zaljublja.


02.07.2019

Življenje brez plastike!

Maruša in Mitja se bosta v Poletju v dvoje spraševala: brez česa vse ljudje živijo? Pametnega telefona? Spleta? Denarja? Manca Behrič in Primož Cigler živita brez plastike! Razlog za spremembo življenjskega sloga in odprtje trgovine brez plastične embalaže je predvsem skrb za okolje in zdravje.


01.07.2019

Življenje brez pametnega telefona in interneta!

Ersilija Jagičić je zelo družabna, čeprav živi brez družabnih omrežij. Številnim prijateljem po svetu pošilja pisma ali jih pokliče s stacionarnim telefonom


Stran 53 od 126
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov