Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
O nevarnosti snežnih plazov v visokogorju vsako leto poslušamo opozorila, le redko pa se zgodi, da ti pridejo vse do doline in zaprejo celo ceste. Snežni plazovi na Bovškem minuli konec tedna so vzbudili še toliko več zanimanja tako med domačini kot strokovnjaki, ki so skušali razmere kar čim natančneje popisati in dokumentirati.
80 dni, 6 ur, 15 minut in 47 sekund. Toliko časa je za jadranje okoli sveta na sloviti regati VANDEE GLOBE za približno 24 000 navtičnih milj, torej približno 44 000 kilometrov, potreboval Charlie Dalin, Francoz, ki je prvi prišel nazaj do izhodišča v francoskem departmaju Vendee. Pa ni zmagal, končni zmagovalec je prav tako Francoz Yannick Bestaven, ki je imel 10 ur in 15 minut časovnega bonusa zaradi pomoči pri reševanju tekmeca, čigar plovilo se je ob udarcu velikega vala razpolovilo in potopilo v razburkanem morju. Med zmagovalci pa je tudi slovensko znanje. Agencija republike Slovenije za okolje je namreč boter navigacijskega sistema za načrtovanje optimalne poti plovil na morju DORADO ROUTING, ki ga je zasnoval meteorolog Jure Jerman. Gre za navigacijo, ki jadralcem predlaga na videz mogoče daljšo pot, seveda glede na milje, ampak najhitrejšo glede na smer in moč vetra ter vremenske nevšečnosti.
Maja 2018 smo veliko govorili o varstvu osebnih podatkov, saj je takrat začela veljati uredba, imenovana GDPR. Kot pravi magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke, na uradu opažajo, da smo o pomenu varstva osebnih podatkov in zasebnosti vse bolj ozaveščeni. Uredba je sicer robusten pravni instrument, ki daje več poudarka preventivnemu delovanju in odgovornosti upravljalcu podatkov, ne uvaja le sankcij in obveznosti. Prav tako evropskim državljanom omogoča, da se spustimo v pregon mednarodnih korporacij, še vedno pa ni bil sprejet nacionalni zakon v Sloveniji, ki bi Uradu informacijske pooblaščenke kot nadzornemu organu omogočil izrekanje glob o splošni uredbi, kar bi zagotovo še bolj dvignilo ozaveščenost o varstvu osebnih podatkov. O tem, koliko se Slovenci zavedamo vrednosti svojih osebnih podatkov, nam je povedal magister Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke.
27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau in tako je ta dan postal svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Iz Slovenije so med drugo svetovno vojno tja odpeljali 2.300 ljudi, domov se jih je vrnilo le okoli 1.000, za večino preostalih je Auschwitz kraj smrti. Večina je bila Slovencev, med deportiranimi pa je bila tudi večja skupina Judov in Romov. Razstava, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor, je bila prvič postavljena na ogled lani v sklopu projekta Šoa v Mariboru, z njo pa ni bil zaznamovan samo lanski mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, temveč tudi 75. obletnica osvoboditve Auschwitza. Zdaj razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti …« gostuje v Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Ščinkavec, kos, lišček so tri ptičje vrste, ki sodijo med deset najpogostejših obiskovalk ptičjih krmilnic. To je podatek, ki so ga ornitologi pridobili ob pomoči vseh tistih, ki so se v zadnjih letih pridružili akciji Ptice okoli nas. S to želijo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije spodbuditi k boljšemu zavedanju narave, ter spremljati, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Ptice je najlažje opazovati med njihovim obiskovanjem krmilnic, zato nam je varstveni ornitolog Tilen Basle povedal, katere piče bodo najbolj vesele. Sicer pravi, da krmljenje ptic ni bistveno za njihovo preživetje zime, saj so tako kot tudi druge živali. prilagojene na zimo in hrano najdejo v naravi. Vseeno pa je hranjenje ptic pomembno, saj ima družbeno socialni efekt.
DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije. Njen namen bo s povezovanjem in širjenjem informacij zagotavljati čim večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Predvidoma bo na voljo v začetku marca, že zdaj pa si lahko prenesete preizkusno različico. “Karkoli je na cesti, zdaj traja minute, da pride do uporabnika. S pomočjo te aplikacije bo prišlo lahko v sekundah. Ne vse, ampak vedno več.” - vodja Prometno informacijskega centra Brane Nastran
Končuje se osrednji letni dogodek, namenjen ozaveščanju pomena pisanja z roko: Tedne pisanja z roko 2021. V času šolanja na daljavo je pisanje z roko še bolj zapostavljeno kot sicer in se o pomenu te veščine sploh več ne sprašujemo. Ampak mi smo se, ob koncu Tedna pisanja z roko 2021 se je Aleš Smrekar pogovarjal z Marjano Jazbec, predsednico društva Radi pišemo z roko.
Ekipa prometne pisarne Vala 202 se je udeležila sklepnega dela vrednotenja prenovljene aplikacije Promet Plus. DARS je v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in podjetjem Realis izvedel študijo, v kateri so najprej z anketami, nato pa še v simulatorju preizkušali varnost in učinkovitost prenovljene aplikacije.
Okužba s humanimi papilomavirusi je ena od najpogostejših spolno prenosljivih okužb, s katerimi se vsaj enkrat v življenju okuži okoli 80 odstotkov spolno aktivne populacije. Večina okužb poteka brez simptomov, saj okužb običajno ne spremljajo vidni klinični znaki. Največ delež okuženih se pojavi po začetku spolne aktivnosti, zato so okužbe z virusi HPV najpogostejše pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. V boju proti okužbi je poleg siceršnjih preventivnih zaščit izredno uspešno tudi cepljenje, in sicer pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji brezplačno cepljenje deklic poteka od leta 2009, letos pa se bodo programu lahko priključili tudi dečki, za katere se je izkazalo, da so imunsko pri premagovanju okužbe manj uspešni. Več nam je povedala specialistka ginekologije in porodništva, dr. Veronika Testen, o svoji izkušnji pa Nina Gaspari.
Danes pozno popoldne po našem času bo pred kot še nikoli zastraženim Kapitolom in pred številčno zelo omejeno možnico ljudi zaprisegel 46. ameriški predsednik Joe Biden. Prvič po več kot 200 letih na tej slovesni prisegi ob predaji oblasti ne bo do danes aktualnega predsednika in prve dame, kar po dogodkih v zadnjih tednih sploh ni tako nenavadno. O tem, kako je doživljal zadnje tedne, kako ocenjuje zapuščino aktualnega predsednika in prve dame pa zdaj več Josh Rocchio, italijanski Američan z Gorenjske, prevajalec, lingvist in podjetnik, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Na Gorenjsko ga je dopoldne poklical Miha Švalj.
Poleg šol za otroke s prilagojenim programom so za nujno varstvo odprti tudi običajni vrtci. Zasedeni so tudi več kot tretjinsko, iz tedna v teden pa je staršev, ki otroke kljub koronakrizi pripeljejo v vrtec, več. S kakšnimi izzivi se soočajo slovenski vrtci, kakšna navodila so dobili od pristojnih ustanov, v kolikšni meri izvajajo svoje programe, tudi programe za otroke s prilagoditvami. O vsem tem v pogovoru s predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije Janjo Bogataj. V Škofjo Loko, kjer je zaposlena v tamkajšnjem vrtcu, se bo odpravil Aleš Smrekar.
O glasbenicah in glasbenikih, igralkah in igralcih. Najstarejši še pomnijo Elvisa Presleya v 31-ih filmih ali pa Franka Sinatro, ki je posnel na desetine filmov. Izbrali smo nekaj posameznic in posameznikov bolj sodobne zgodovine, ki so ob prepričljivi glasbeni karieri dosegli tudi finančni in kritiški uspeh v filmih. Ne vedno, a tu in tam jim je uspelo in so bilo celo nagrajeni.
V Zavodu VseUk, ki ga je pred petimi leti ustanovila molekularna in celična Teja Bajt, so epidemijo izkoristili za razvoj novega izdelka. Po tem, ko so se spomladi prvič zaprle šole, s tem pa se je prekinil tudi njihov krožek Mali radovednež, so oblikovali zabojček z zanimivimi znanstvenimi poizkusi, ki ga lahko otroci prejmejo kar na dom. Ker so najmlajši in starši nad zamislijo navdušeni, se bodo zdaj širili tudi v tujino. Innobox je prvi znanstven zabojček v Sloveniji na naročnino. Je znanstven zabojček z materiali za otroke, ki potem lahko izvajajo poizkuse doma preko video navodil.
Dolly Parton, pevka, tekstopiska in igralka je tekom svoje kariere napisala več kot 3000 skladb, 12 jih je doseglo prvo mesto na lestvicah. Je tudi humanitarka, lastnica radijske in TV postaje, modnih hiš, restavracij, zabaviščnega parka. Ameriška revija Wall Street jo je uvrstila med 50 najvplivnejših žensk na svetu, prejela je nagrado Grammy za življensko delo, po njej pa so tudi poimenovali prvo klonirano ovco Dolly.
Sposobnost razmišljanja in gon po tem, da razmišljamo, je ena od tistih lastnosti, ki nas delajo ljudi. Od tega, da se skušamo z razmišljanjem pretolči do meja svoje zavesti, da skozi zgodovino kopičimo znanje in da se pravzaprav ves čas učimo, odkrivamo novo, neznano. Zahodne kulture človeka že od antike naprej opredeljujejo kot razumno bitje kot logične živali. In prav logiki je posvečen današnji dan, zaznamujemo namreč svetovni dan logike, ob čemersmo na Valu 202 poklicali logika in filozofa ter profesorja na mariborski Filozofski fakulteti dr. Danila Šustra.
Letošnja zima je po dolgih letih ponekod spet dobro zasnežila in lepo zimsko vreme je minuli konec tedna v naravo privabilo množice ljudi. Kar nekaj dela pa so imeli tudi gorski reševalci. Ti opozarjajo, da čeprav je obilica snega višje dele Slovenije spremenila v čudovito kuliso, so razmere resne. Tolminski gorski reševalci so v zadnjih dneh reševali kar nekaj ljudi, ki so nepripravljeni in brez kondicije obstali v snežni odeji. Razmere v gorah so nestabilne in vsako gibanje, posebej v visokogorju, je treba načrtovati, pravi gorski reševalec postaje GRS Tolmin Miljko Lesjak, ki je Mariši Bizjak povedal tudi, kako se prepričati o tem, kakšne so prave razmere v gorah in ne tiste, ki jih kažejo lepe fotografije na družabnih omrežjih.
Jasna Hengović, razvijalka programske opreme za protonsko terapijo v podjetju Cosylab je postala Inženirka leta 2020.
Pogovor s hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom v izvirniku. Prevedeno različico pogovora najdete tukaj: https://val202.rtvslo.si/2020/12/vroci-mikrofon-257/
Vlado Kreslin je izdal že sedemindvajset albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal je v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Pogosto sodeluje s slovenskimi in s priznanimi tujimi glasbeniki. Njegove pesmi so postale navdih za romane, celovečerne filme, diplomske naloge. Aktualni Ježkov nagrajenec, pevec, skladatelj, kantavtor, pisec besedil in poezije je povedal, kaj je njemu zelo všeč in kaj priporoča.
Kot kaže se postopno ugašanje dolgoletnih paradnih konjev iz nabora študentskih združenj in zavodov pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani nadaljuje … Najbolj je na udaru Radio Študent. Sredstva ŠOU sicer predstavljajo zgolj še slabo četrtino vseh sredstev za njegovo delovanje, a njihova odtegnitev ogroža celotno strukturo financiranja, ki izhaja iz sofinanciranja številnih domačih in evropskih projektov. Letos naj sredstev ŠOU sploh ne bi prejeli.
Neveljaven email naslov