Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
Pogovor z Julijo Sardelič, ki kot predavateljica politologije in mednarodnih odnosov živi in dela na Novi Zelandiji, o tem, kako se je ta otoška država soočila in uspešno zajezila epidemijo covida-19. Več tudi o tem, zakaj so bili državljani pripravljeni sprejeti razmeroma precej ostre ukrepe, zakaj država ob tem ni zdrsnila v gospodarski kolaps in zakaj je kljub hudim ukrepom priljubljenost novozelandske vlade v tem času še narasla.
Dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije, o precej ostrih ukrepih pri zajezitvi epidemije na Novi Zelandiji, o tem, kako se je država izognila gospodarskemu zlomu, in naraščajoči priljubljenosti vlade
Nova Zelandija ima v svetu zaradi učinkovitega spoprijemanja s posledicami epidemije pozitivno podobo, vendar je, kot pove dr. Julija Sardelič, predavateljica politologije in mednarodnih odnosov na univerzi Victoria v Wellingtonu, "daleč od Indije Koromandije. Drži pa, da ima država visoka demokratična merila."
"Ljudje so ukrepe sprejeli zelo pozitivno, ker je bilo komuniciranje premierke na visoki demokratični ravni in zelo jasno. Organizirali so redne novinarske konference z mediji, da bi bila javnost o vsem takoj obveščena. Pri tem so se ohranjala zelo visoka demokratična merila."
Ko se je začel nakazovati drugi val epidemije, ki se je sicer na Novi Zelandiji razširil v manjšem obsegu kot drugod po svetu, so bile prestavljene tudi volitve. Premierka Jacinda Ardern je skupaj s preostalim vodstvom odločila, da morajo biti ljudem omogočene demokratične volitve.
"Premierkina priljubljenost se je še povzpela in presega 50 odstotkov. Vse poti vlade res niso bile brezmadežne, vendar se je z napakami soočila in se zanje tudi opravičila."
Po besedah sogovornice se vlada ves čas epidemije opira na najuglednejše epidemiologe in znanstvenike na tem področju, ki so se pojavljali tudi v medijih in v javnosti ter dajali pojasnila. Prav zato in zaradi dobre komunikacije se ljudje zelo držijo predpisanih ukrepov, tudi v drugem valu. Z zelo skrbnim opazovanjem stikov imajo pristojni tudi učinkovit nadzor nad okužbami. "Tako rekoč za vsako okužbo se ve, od kod prihaja; kar je drugače kot v večini držav."
"Imamo sistem štirih ravni odpravljanja koronavirusa. Delamo v službah, vendar se držimo strogo predpisane distance. Od prihodnjega tedna bodo na javnem prevozu obvezne maske, ki jih do zdaj ni bilo treba nositi. Opazila sem, da se ljudje že zdaj držijo napovedanega predpisa nošenja mask. Najverjetneje tako ravnajo zaradi zelo spoštljivega komuniciranja, ki ga ima premierka do njih."
Ukrepi v Novi Zelandiji so bili veliko strožji kot v Avstraliji in po Evropi. Še vedno imajo zaprte meje, odpovedanih je bilo veliko letov. Državljani, ki se vračajo, prihajajo v državo postopoma, da število okuženih ne bi prehitro naraščalo. Gospodarska klima te otoške države ostaja stabilna, saj so pristojni že med epidemijo pripravili načrt, kako si bodo po njej gospodarsko opomogli. "Posledice bodo za ekonomijo tako manjše, kot bi bile brez takega dokumenta," pravi Julija Sardelič. Srečujejo se s podobnimi gospodarskimi izzivi, kot drugod po svetu. Zelo prizadet je, recimo, turizem, zato so se osredotočili na razvoj domačega turizma.
Agata Tomažič je dolgoletna novinarka časnika Dela, ki je zdaj prevzela vlogo komunikatorke v ZRC SAZU. Agata piše tudi odlične zgodbe, seveda pa knjige tudi rada prebira. Priporoča zanimive zgodbe Frana Erjavca z naslovom Domače in tuje živali v podobah.
Katarina Habe, doktorica psihologije, predavateljica in raziskovalka, vodja in pevka skupine Katrinas, predlaga knjigi: Milan Dekleva – Telo iz črk Jojo Moyes – Ob tebi
Zgodovinarju in direktorju ZRC SAZU je žal, da je na področju prebiranja e-knjig zamudnik, mu je pa všeč, da je vse več strokovne literature dostopne v elektronski obliki. Med klasično-papirnatno literaturo priporoča Zgodbo o ljubezni in temnini Amosa Oza.
Izar Lunaček je filozof in stripar, ki se že nekaj let trudi povezati domačo stripovsko sceno, v ta namen pod njegovim okriljem že nekaj let poteka vsakomesečni dogodek Stripolis. Navdušenje nad stripi ima že dolgo preteklost, svoj prvi strip je narisal že kot osnovnošolec, redno jih je v periodiki objavljal med študijem filozofije in primerjalne književnosti. Doktoriral je iz nadaljevank, risank in stripov, in pri tem prišel do ugotovitve, da smešno ni nujno banalno. Stripi pa po njegovem mnenju že dolgo časa niso material za nepismene, ampak so vedno bolj družbeno-kritični, sporočilni in poučni. Zato tudi ni presenečenje, da je njegov knjižni namig “stripovski”.
V Nebulozah o visokem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina ob 100-letnici ruske kapelice na Vršiču.
Drago Mislej Mef je glasbenik, urednik izolskega tednika Mandrač, nekoč je bil celo klubski nogometaš. V življenju mu ni dolgčas, pogosto pa ostane bolj malo časa za branje.
Eva priproča knjigo Osmi Poverjenik, hrvaškega avtorja Renata Barertića
Otvoritvena slovesnost 27ih olimpijskih iger v Sydneyu je bila spektakularna. Po Melburneu 1956-ega je igre spet gostila Avstralija. Severna in Južna Koreja sta bili združeni pod eno zastavo, sodobni objekti pa so obljubljali praznik športnikov iz 199-ih držav. Slovenska odprava je bila 74-članska, po zaslugi Iztoka Čopa, Luke Špika in Rajmonda Debevca pa je prvič v samostojni zgodovini prišla do dveh najbolj žlahtnih olimpijskih kolajn.
Priporoča v branje knjigo Pradavnina- velika ilustrirana enciklopedija
Mediji in reklame nas učijo piti, dihati, seksati, vzgajati, sedeti, jesti in piti. Se tudi vi kdaj počutite nekompetentne za življenje?
V branje priporoča celoten opus avtorice, Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Izpostavi knjigo Secondhand time.
Dr. Irena Samide, docentka za nemško književnost na Oddelku za germanistiko ljubljanske FF, je poklicno in zasebno strastna bralka. V knjižnem namigu nam je povedala, katera knjiga jo je najbolj navdušila.
V oddaji o zgodovini olimpijskih iger bomo danes prevrteli čas v leto 1988, ko je bil na igrah v Seulu med dobitniki medalj tudi košarkar Jure Zdovc, član odlične generacije, ki je krojila svetovno košarko. Z Juretom Zdovcem bo spomin na srebrno odličje in dvoboj dveh košarkarskih velesil, Jugoslavije in Sovjetske zveze, obujal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov