Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Indiji so že v začetku julija skupaj z 58 drugimi aplikacijami blokirali uporabo kitajske aplikacije TikTok, ki je namenjena ustvarjanju in deljenju videoposnetkov, popularna pa je predvsem med mlajšo populacijo. Aplikacija je tarča kritik, da jo kitajske oblasti uporabljajo za množično prisluškovanje, glede na ameriško-kitajske odnose pa ne preseneča niti dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je 6. avgusta izdal odredbo, da morajo v 45 dneh prepovedati z uporabo aplikacij TikTok in WeChat na ameriškem tržišču, če ju kitajske matične družbe v tem času ne bodo prodale. Podjetje TikTok je že vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji.
O kitajsko-ameriških odnosih na tehnološkem področju, nevarnostih aplikacije TikTok in tem, kaj se bo zgodilo, če bodo 15. septembra v ZDA res blokirali uporabo te viralne aplikacije se bomo pogovarjali z dr. Denisom Mancevičem, doktorjem družboslovnih in humanističnih znanosti ter direktorjem in partnerjem v podjetju Herman&Partnerji.
O kitajsko-ameriških odnosih na tehnološkem področju, nevarnostih aplikacije TikTok in tem, kaj se bo zgodilo, če ga bodo 15. septembra v ZDA res blokirali razmišlja dr. Denis Mancevič
O spornosti aplikacije TikTok poslušamo praktično že od njenega nastanka leta 2016. Večkrat so bili obtoženi kraje podatkov in sodelovanja s kitajskimi oblastmi, predvsem ameriški politiki pa so aplikacijo v lasti zagonskega podjetja ByteDance večkrat obtoževali ogrožanja nacionalne varnosti zaradi sodelovanja s Kitajsko. A tiskovni predstavniki TikToka se od podjetja ByteDance nekoliko oddaljujejo, saj naj bi bili njihovi podatkovni centri zunaj Kitajske, prav tako pa naj bi bilo njihovo poslovanje v celoti ločeno od matičnega podjetja.
"Na Kitajskem se na račun velikega domačega trga v zadnjih dveh desetletjih razvila kopica zasebnih podjetij, ki so v prvi vrsti izkoristila domači trg z vsem obsegom, s količino prebivalstva in količino podatkov, da so zrasla v pomembne mednarodne igralce. Ko enkrat zrasteš na Kitajskem, začneš prodirati tudi na druge globalne trge." - dr. Denis Mancevič, doktor družboslovnih in humanističnih znanosti, direktor in partner v podjetju Herman&Partnerji
Prepovedi uporabe aplikacij, ki jih razvijajo kitajska podjetja, se kar vrstijo. V Indiji so v začetku julija prepovedali uporabo 59 različnih aplikacij, povod pa je bila zaskrbljenost indijskih oblasti, da aplikacije opravljajo dejavnosti, ki ogrožajo nacionalno varnost države. Glede na ameriško-kitajske odnose ne preseneča dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je 6. avgusta izdal odredbo, da morajo v 45 dneh blokirati uporabo aplikacij TikTok in WeChat, če ju kitajske matične družbe v tem času ne bodo prodale.
"Mislim, da se potrošniki premalo zavedamo, da če nam je neka storitev v digitalnem svetu ponujena brezplačno, smo mi sami produkt. Naši podatki so produkt. V zadnjih desetih, petnajstih letih smo priča izjemno hitremu trendu, ko smo se posamezniki pripravljeni odreči veliki količini zasebnosti v zameno za neke priročne stvari, ki nam jih ponudnik ponuja - bodisi je to hitrejša ali boljša uporabniška izkušnja bodisi so to že minimalni popusti. Večina izmed nas deluje na tak način podzavestno."
V Indiji so že v začetku julija skupaj z 58 drugimi aplikacijami blokirali uporabo kitajske aplikacije TikTok, ki je namenjena ustvarjanju in deljenju videoposnetkov, popularna pa je predvsem med mlajšo populacijo. Aplikacija je tarča kritik, da jo kitajske oblasti uporabljajo za množično prisluškovanje, glede na ameriško-kitajske odnose pa ne preseneča niti dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je 6. avgusta izdal odredbo, da morajo v 45 dneh prepovedati z uporabo aplikacij TikTok in WeChat na ameriškem tržišču, če ju kitajske matične družbe v tem času ne bodo prodale. Podjetje TikTok je že vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji.
O kitajsko-ameriških odnosih na tehnološkem področju, nevarnostih aplikacije TikTok in tem, kaj se bo zgodilo, če bodo 15. septembra v ZDA res blokirali uporabo te viralne aplikacije se bomo pogovarjali z dr. Denisom Mancevičem, doktorjem družboslovnih in humanističnih znanosti ter direktorjem in partnerjem v podjetju Herman&Partnerji.
O kitajsko-ameriških odnosih na tehnološkem področju, nevarnostih aplikacije TikTok in tem, kaj se bo zgodilo, če ga bodo 15. septembra v ZDA res blokirali razmišlja dr. Denis Mancevič
O spornosti aplikacije TikTok poslušamo praktično že od njenega nastanka leta 2016. Večkrat so bili obtoženi kraje podatkov in sodelovanja s kitajskimi oblastmi, predvsem ameriški politiki pa so aplikacijo v lasti zagonskega podjetja ByteDance večkrat obtoževali ogrožanja nacionalne varnosti zaradi sodelovanja s Kitajsko. A tiskovni predstavniki TikToka se od podjetja ByteDance nekoliko oddaljujejo, saj naj bi bili njihovi podatkovni centri zunaj Kitajske, prav tako pa naj bi bilo njihovo poslovanje v celoti ločeno od matičnega podjetja.
"Na Kitajskem se na račun velikega domačega trga v zadnjih dveh desetletjih razvila kopica zasebnih podjetij, ki so v prvi vrsti izkoristila domači trg z vsem obsegom, s količino prebivalstva in količino podatkov, da so zrasla v pomembne mednarodne igralce. Ko enkrat zrasteš na Kitajskem, začneš prodirati tudi na druge globalne trge." - dr. Denis Mancevič, doktor družboslovnih in humanističnih znanosti, direktor in partner v podjetju Herman&Partnerji
Prepovedi uporabe aplikacij, ki jih razvijajo kitajska podjetja, se kar vrstijo. V Indiji so v začetku julija prepovedali uporabo 59 različnih aplikacij, povod pa je bila zaskrbljenost indijskih oblasti, da aplikacije opravljajo dejavnosti, ki ogrožajo nacionalno varnost države. Glede na ameriško-kitajske odnose ne preseneča dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je 6. avgusta izdal odredbo, da morajo v 45 dneh blokirati uporabo aplikacij TikTok in WeChat, če ju kitajske matične družbe v tem času ne bodo prodale.
"Mislim, da se potrošniki premalo zavedamo, da če nam je neka storitev v digitalnem svetu ponujena brezplačno, smo mi sami produkt. Naši podatki so produkt. V zadnjih desetih, petnajstih letih smo priča izjemno hitremu trendu, ko smo se posamezniki pripravljeni odreči veliki količini zasebnosti v zameno za neke priročne stvari, ki nam jih ponudnik ponuja - bodisi je to hitrejša ali boljša uporabniška izkušnja bodisi so to že minimalni popusti. Večina izmed nas deluje na tak način podzavestno."
Tokac: "Ta sila, ki je večja od največjih ljudi, brez odvečnega egoizma, včasih morda nepravično, s surovo močjo uveljavi svoj prav. Tako kot samo mame znajo. A ni to vredno navdiha?"
Gregor Pust je ustanovitelj in direktor Zavoda G-rega v okviru katerega deluje tudi zasebni vrtec, organizirajo pa tudi različne športne aktivnosti, tečaje za najmlajše. Je pa tudi eden tistih, ki čutijo posledice, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa.
V okviru skupine na Facebooku Pomoč samozaposlenim v kulturi v času kovid19 so pred enim tednom pripravili peticijo vladi za pomoč samozaposlenim zaradi epidemije koronavirusa. S podporo Rdečega križa pa je stekla še solidarnostna akcija, ki poziva k solidarnosti predvsem znotraj kulturnega sektorja in podpornike kulture. Kot pravi pobudnica akcije Beti Žerovc, je težko čakati na sprejete ukrepe vlade, povezane s samozaposlenimi, saj so številni že zdaj brez prihrankov, z izpadom honorarjev pa je ogrožena njihova najosnovnejša eksistenca.
Brigita Praznik Lokar, profesorica na OŠ Danile Umar v Ljubljani po sklopih priporoča zgodovinske knjige in dokumentarne filme z mladinsko tematiko za učence osnovnih šol.
23. marca 2020 dopoldne je po dolgi in hudi bolezni v 67. letu starosti umrl naš legendarni novinar Marjan Jerman. V dolgoletni karieri je Marjan Jerman s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega psa čuvaja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Naslednje minute zato posvečamo res velikem in kakovostnem opusu Marjana Jermana.
Žal vas moramo obvestiti o zelo žalostni vesti. Danes dopoldne je po težki in dolgi bolezni v 67-letu starosti umrl dolgoletni novinar Vala 202 in RTV Slovenija Marjan Jerman. Marjan Jerman je s svojimi radijskimi in televizijskimi prispevki postal sopomenka za pogumnega in neugnanega iskalca resnice, neustrašnega novinarja v službi malega človeka, neusmiljenega raziskovalca družbenih krivic in oblastniških stranpoti … Marjan, večna ti slava! Tvoji Valovke in Valovci, tvoje poslušalke in poslušalci!
Dr. Tomaža Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije je poznavalec srednjega veka in predvsem velik strokovnjak za srednjeveško orožje, obrabne sisteme in vojskovanje tistega časa. Trenutno svoj čas vlaga v pisanje knjige o oklepih na Slovenskem. Meni, da je prebiranje zgodovinskih romanov zelo zaželjeno, a se je obenem potrebno zavedati, da je to fikcija. Potrebno je tudi ločiti različne vrste romanov in avtorjev – nekateri svojo raziskovalno nalogo namreč opravijo bolje kakor drugi. Njegov knjižni namig je Ken Follett: Stebri Zemlje. Je lep primer zgodovinske fikcije, ki je dobro umeščena v svoj kontekst.
O življenju v Berlinu v teh izrednih razmerah smo se pogovarjali z Anjo Catherine Limon, eno od gostij oddaje Globalna Vas. "Od prejšnjega tedna delam od doma, v mestu so zaprli klube, bare in večino restavracij. Vlaki še vedno vozijo, a bolj poredko. Je pa bil sončen teden, zato je bilo veliko ljudi v parkih. Mislim, da prebivalci Berlina virusa še ne jemljejo zelo resno." Drugačne razmere je opaziti predvsem pri nočnem življenju, ki ga praktično ni več. Kar je pohvalno, pa so različne akcije ljudi, ki ponujajo pomoč starejšim, pravi naša gostja.
Infektologinja Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 14 04), o najpomembnejših novostih in najpogostejših vprašanjih v petek, 20. marca.
V Srbiji je predsednik Aleksander Vučić uvedel policijsko uro. Kako je minila prva noč in kaj se bo zgodilo z zdravstvenim sistemom na Balkanu, če se jim "zgodi" Italija? Iz Beograda se je oglasil Boštjan Anžin. Poklical ga je Gašper Andrinek.
Z enim očesom spremljamo tudi razmere po Evropi in svetu, smo pa zaradi razmer doma trenutno kar sami sebi dovolj. In spregledamo, da denimo Portugalska ravno danes začenja s karanteno. Poklicali smo Agnes Bobnjar, ki že tri leta živi v Lizboni.
Voznik tovornjaka v mednarodnem prometu Tadej vsem delavnim ljudem poklanja skladbo It's My Life, Mirjam pravi, da smo borci, zato si je zaželela skladbo I'm Still Standing.
Poročali smo, da je število krvodajalcev zaradi samoizolacije močno upadlo, Zavod za transfuzijsko medicino zato poziva, da potrebujemo zaloge krvi. Dr. Polonca Mali, vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi pravi, da preskrbo s krvjo ves čas spremljajo in skušajo zagotoviti ravnovesje zalog na nacionalnem nivoju. "Krvodajalke in krvodajalce obveščamo, da smo v izogib okužbi spremenili način odvzema krvi. Prek sms sporočil bomo na odvzem povabili krvodajalce tistih skupin, ki jih potrebujemo. Za krvodajalce veljajo pogoji, da so zdravi, nimajo znakov akutnega vnetja dihal ali povišane telesne temperature in da v zadnjem mesecu niso potovali izven Slovenije."
Iz Španije smo poslušali pričevanja tudi o tem, da ljudje ne spoštujejo ukrepov in so zaradi njih precej jezni. V Barceloni, kjer živi Nika Ambrožič, pa so imeli Katalonci manj težav z doslednim upoštevanjem uradnih navodil za preprečevanja širjenja okužbe.
Zaradi ukrepov, s katerimi skušajo države preprečiti širjenje koronavirusa, je vsak dan bolj okrnjen tudi letalski promet. V Sloveniji je od polnoči prepovedano opravljanje zračnih prevozov, razen nekaterih izjem. Primož Jovanovič je nekdanji kapitan Adrie Airways, zdaj je pilot pri poljskem nacionalnem prevozniku LOT.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Dr. Katarina Kompan Erzar je izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Španija je druga najhuje prizadeta evropska država v pandemiji koronavirusa, zato so v Španiji v soboto razglasili izredne razmere. O stanju tam smo govorili z Evo Panjan, ki že dobra tri leta živi v Madridu.
Neveljaven email naslov