Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom.
Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Stalno-začasni prebivalci so večkrat bili priče tudi požarom, a takšnega, kot je izbruhnil sinoči, Moria še ni doživela
Z grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj trinajst tisoč beguncem in migrantom.
Norvežanka Shirin Tinnesand že od marca pomaga lokalni nevladni organizaciji Stand by me Lesvos. V zadnjem času so se osredotočili predvsem na preprečevanje širjenja novega koronavirusa in preventivo v povezavi z virusom.
Lahko bi rekli, da je na neki način novi koronavirus tudi vzrok sinočnjega uničevalnega požara.
"Prejšnji teden so odkrili prvo okužbo v Morii. Prišla je zdravniška ekipa iz Aten in naključno testirala približno 2000 ljudi. Odkrili so 35 okužb. Po Shirinih informacijah naj bi se včeraj pojavil seznam ljudi, ki bi morali v samoizolacijo zaradi stika z okuženimi. Način, kako so tem ljudem določene organizacije, ki jih Shirin ne želi imenovati, to sporočile, pa naj ne bi bil ustrezen. Ljudem niso podrobno povedali, za kaj gre, ampak so včeraj okoli 10. ure zvečer vdrli v njihove šotore in jim preprosto dejali, naj gredo z njimi."
"Ljudje so mislili, da jih bodo aretirali. Niso razumeli, zakaj bi to počeli člani človekoljubnih organizacij."
Vse to je v kampu povzročilo zmedo. Ljudje niso vedeli, kaj se dogaja. Zmeda se je stopnjevala do protesta in pozneje do upora. Nekatere izmed upirajočih se skupin so začele uničevati objekte in avtomobile. Napadli so center za karanteno. Ljudje, ki so bili v centru, so zbežali ven, center pa je pogorel do tal.
"Potem so napadli še druge stavbe in upor, s tem tudi posamezni požari, se je razširil na druge predele kampa. Uporniki so blokirali pot gasilcem in jim niso dovolili, da bi opravili svoje delo. Zato so manjši požari ušli izpod nadzora in se združili v en velik požar."
Po Shirinih ocenah je vsaj 40 odstotkov kampa popolnoma izginilo. Največ na območju t. i. džungle, kjer so si begunci in migranti postavili šotore med oljčnim nasadom, ker je uraden begunski kamp že dolgo prepoln. Danes zjutraj, ko je Shirin prispela na prizorišče, je bilo veliko ljudi še vedno v glavnem območju kampa in iskalo osebne stvari.
Tisoči zdaj sedijo okoli kampa, na plažah, na cesti, ki vodi do mesta Mitilene. Pot do mesta jim preprečuje policija. Na Lezbosu so že razglasili izredne razmere. Številne humanitarne, človekoljubne in nevladne organizacije pa so že začele svariti tudi pred napadi različnih skrajnežev, nastrojenih proti beguncem in migrantom.
Dejstvo je, da v Morii vladajo zelo slabe higienske razmere in da tako begunci in migranti kot lokalni prebivalci že dalj časa pozivajo tako grško oblast kot voditelje Evropske unije, naj se bolj ustrezno loti reševanja begunske problematike na Lezbosu. Otok, ki ga je papež Frančišek ob izbruhu begunske krize leta 2016 razglasil za otok miru in solidarnosti, to že dolgo ni več. Epidemija koronavirusne bolezni je vse skupaj samo še poslabšala, je opozoril župan mesta Mitilene. Shirin Tinnesand pa dodaja, da če gori Moria, gori Lezbos.
Fotografije, ki nam jih je poslala Shirin, je posnela ekipa Stand by me Lesvos.
Iz grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj 13 tisočim beguncem in migrantom.
Foto: Stand by Me Lesvos/MoriaMediaTeam
Stalno-začasni prebivalci so večkrat bili priče tudi požarom, a takšnega, kot je izbruhnil sinoči, Moria še ni doživela
Z grškega otoka Lezbos prihajajo videoposnetki in fotografije uničenega begunskega kampa Moria, ki ga je ponoči zajel požar. S požarom se je borilo 25 gasilcev, po nekaterih ocenah je uničena skoraj polovica kampa, ki predstavlja začasni dom skoraj trinajst tisoč beguncem in migrantom.
Norvežanka Shirin Tinnesand že od marca pomaga lokalni nevladni organizaciji Stand by me Lesvos. V zadnjem času so se osredotočili predvsem na preprečevanje širjenja novega koronavirusa in preventivo v povezavi z virusom.
Lahko bi rekli, da je na neki način novi koronavirus tudi vzrok sinočnjega uničevalnega požara.
"Prejšnji teden so odkrili prvo okužbo v Morii. Prišla je zdravniška ekipa iz Aten in naključno testirala približno 2000 ljudi. Odkrili so 35 okužb. Po Shirinih informacijah naj bi se včeraj pojavil seznam ljudi, ki bi morali v samoizolacijo zaradi stika z okuženimi. Način, kako so tem ljudem določene organizacije, ki jih Shirin ne želi imenovati, to sporočile, pa naj ne bi bil ustrezen. Ljudem niso podrobno povedali, za kaj gre, ampak so včeraj okoli 10. ure zvečer vdrli v njihove šotore in jim preprosto dejali, naj gredo z njimi."
"Ljudje so mislili, da jih bodo aretirali. Niso razumeli, zakaj bi to počeli člani človekoljubnih organizacij."
Vse to je v kampu povzročilo zmedo. Ljudje niso vedeli, kaj se dogaja. Zmeda se je stopnjevala do protesta in pozneje do upora. Nekatere izmed upirajočih se skupin so začele uničevati objekte in avtomobile. Napadli so center za karanteno. Ljudje, ki so bili v centru, so zbežali ven, center pa je pogorel do tal.
"Potem so napadli še druge stavbe in upor, s tem tudi posamezni požari, se je razširil na druge predele kampa. Uporniki so blokirali pot gasilcem in jim niso dovolili, da bi opravili svoje delo. Zato so manjši požari ušli izpod nadzora in se združili v en velik požar."
Po Shirinih ocenah je vsaj 40 odstotkov kampa popolnoma izginilo. Največ na območju t. i. džungle, kjer so si begunci in migranti postavili šotore med oljčnim nasadom, ker je uraden begunski kamp že dolgo prepoln. Danes zjutraj, ko je Shirin prispela na prizorišče, je bilo veliko ljudi še vedno v glavnem območju kampa in iskalo osebne stvari.
Tisoči zdaj sedijo okoli kampa, na plažah, na cesti, ki vodi do mesta Mitilene. Pot do mesta jim preprečuje policija. Na Lezbosu so že razglasili izredne razmere. Številne humanitarne, človekoljubne in nevladne organizacije pa so že začele svariti tudi pred napadi različnih skrajnežev, nastrojenih proti beguncem in migrantom.
Dejstvo je, da v Morii vladajo zelo slabe higienske razmere in da tako begunci in migranti kot lokalni prebivalci že dalj časa pozivajo tako grško oblast kot voditelje Evropske unije, naj se bolj ustrezno loti reševanja begunske problematike na Lezbosu. Otok, ki ga je papež Frančišek ob izbruhu begunske krize leta 2016 razglasil za otok miru in solidarnosti, to že dolgo ni več. Epidemija koronavirusne bolezni je vse skupaj samo še poslabšala, je opozoril župan mesta Mitilene. Shirin Tinnesand pa dodaja, da če gori Moria, gori Lezbos.
Fotografije, ki nam jih je poslala Shirin, je posnela ekipa Stand by me Lesvos.
Boštjan Gorenc Pižama bo v naslednjih dneh na svojstven način predstavljal posebnosti izbranih del naših največjih pesnikov in pisateljev.
Simon Purger, učitelj iz Polhovega Gradca na portalu YouTube deli predavanja zgodovine in geografije za svoje učence
Temperature že redno vztrajajo pri dvomestnih številih, med drevesi je vsak dan več cvetočih krasotic, spet se sliši čebljanje ptic in brenčanje čebel. Pomlad je skratka tu, le da temu letos zaradi glave v ‘koronaoblaku’ posvečamo manj pozornosti. O tem, kako se je pomlad napovedala letos, bomo poklepetali z dvema, ki naravi budno sledita ne glede na letni čas. O ptičjih povratnikih bo več povedal biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, o cvetoči predstavi, ki smo ji lahko priča zunaj, pa botanik dr. Jože Bavcon in ljubljanskega Botaničnega vrta.
V zavodu Vsak in društvu Duh časa zbirajo računalnike in opremo za socialno ogrožene otroke. Takih šolarjev je več kot 700
V Srbiji je policija ta teden aretirala novinarko Ano Lalić, ki je objavila pričevanja zdravnikov iz Novega Sada o pomanjkanju zaščitne oreme in informacij za zaposlene v Kliničnem centru Vojvodina. Ob uvedbi izrednih razmer je vlada dobila mnoga nova pooblastila in kritične glasove skuša utišati na različne načine, poroča naš dopisnik Boštjan Anžin.
Angleški glasbenik Frank Turner, ki smo ga v Sloveniji lahko slišali že večkrat, je pojasnil položaj, v katerem so se ob epidemiji koronavirusa znašli glasbeniki.
Miha Šalehar je v Švico poklical Mirana Ališiča. “V Švici je nedeljsko vzdušje. V primerjavi s Slovenijo, kolikor lahko spremljam, je tu promet nekoliko bolj živahen, ljudje še vedno delno hodijo v službe. Vrtci do 4. leta starost še delujejo. To so zasebni vrtci in država želi, da ostanejo odprti.”
Tinkara Kovač pravi, da je izbrala flavto, ker si ni znala predstavljati, da bi na šolskem izletu na zadnjih sedežih avtobusa igrala kontrabas ali harfo. V teh dneh jo veliko igra, tudi poučuje na daljavo.
Ob nujnih ukrepih za zajezitev širitve novega koronavirusa in prepovedi dejavnosti je brez dela in mesečnega zaslužka ostalo veliko ljudi različnih panog. Eden od naših sogovornikov celo pravi, da z epidemijo koronavirusne bolezni 19 postaja vse večja tudi epidemija nezakonitosti delodajalcev. Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije opozarjajo, da so bili nekateri tuji delavci, ki so bili v Sloveniji zaposleni v gostinstvu, prisiljeni podpisati sporazumne odpovedi delovnega razmerja ali sporazumne odsotnosti z delovnega mesta brez nadomestila plače. Kako pa je s slovenskimi državljani, ki so bili zaposleni v Avstriji in prav tako izgubili zaposlitev? Naši sogovorniki so: Robert Vavh, regionalni predstavnik Sindikata delavcev migrantov za Koroško, Mirela Žnidarec, sekretarka OO ZSSS Gorenjska, Mojca Krašovec, direktorica Sava hotelov Bled, Goran Lukić, predsednik Društva za zagovorništvo ranljivih skupin – Delavske svetovalnice.
Barbara Šešet, učiteljica angleščine na OŠ Raka pri Krškem o tem, kako učitelji na novo odkrivajo sodobne načine poučevanja in kako se z znjimi spoprijemajo
Številni muzeji so pripravili virtualne predstavitve svojih zbirk, natečaje in organizirajo spletna druženja. Kakšna je naša ponudba? Poklicali smo v Etnografski in Tehniški muzej Slovenije ter Gorenjski muzej
Nedelje so običajno za to, da so družine skupaj, da dlje poležavajo, da so na sporedu risanke in da v dopoldne omamno diši po kavi. Zadnje čase pa dnevi izgubljajo značaj, podobni so eden drugemu, lahko bi rekli, da je kar vsak dan po malem podoben nedelji. To je lahko priložnost za krepitev družinskih vezi, a terja po drugi strani tudi dobro organizacijo, ustvarjalnost in tudi obilo strpnosti. Kako se s socialno izolacijo spopadajo velike družine? Poklicali bomo v okolico Kranja, kjer živi družina Pavec s šestimi otroki. Z nami bo Ana Pavec, mama šestih otrok, prevajalka in samostojna podjetnica.
V Franciji je po zadnjih podatkih 25.533 okuženih za koronavirusom in 1331 mrtvih, stanje pa še ne umirja, zato država iz dneva v dan napoveduje vse več prepovedi. Francozi še do nedavnega niso prav resno jemali epidemije koronavirusa, kljub zaskrbljujočim podatkom o okuženih v Italiji, so parki v francoskih mestih pokali po šivih, na igralih se je trlo otrok. Kot pogosto rečemo, so se Francozi na začetku enostavno naredili francoze v zvezi s epidemijo – v medijih so se pojavile tudi fotografije ljudi, ki so se zbirali na protestih. Zdaj pa je Francija že več kot teden dni v karanteni, posamezniki pa morajo v primeru, da zapustijo dom, s sabo nositi poseben certifikat. In če jih na cesti ustavi policija, ga morajo tudi predložiti. Kako je to videti v praksi, je Svta Peterlina, študenta na Erasmus izmenjavi v frwancoskem Lillu, vprašala Maja Stepančič.
“Če gre človek dovolj globoko vase, lahko najde tisto, kar je skupno vsem. To je uglašenost,” pravi Janez Dovč. Glasbenik poudarja, da se bomo po krizi morda bolj zavedali pomena koncertov, glasbe v živo.
Neveljaven email naslov
