Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oči svetovne športne javnosti so te dni uprte v Francijo, kjer se kolesarji merijo na slovitem Touru. Kolesarstvo postaja eden izmed najbolj prestižnih in gledanih športov, zato ekipe vedno večjo pozornost posvečajo tudi testu in razvoju opreme. Ekipa Jumbo-Visma, katere član je tudi Primož Roglič, že dlje časa sodeluje z nizozemsko Univerzo za tehnologijo v Eindhovnu, kjer so za namene testiranj opreme zgradili tudi 3D model slovenskega kolesarskega šampiona. O sodelovanju med univerzo in ekipo Jumbo-Visma smo se pogovarjali s profesorjem Bertom Blocknom, znanstvenim direktorjem vetrovnika.
Foto: Bart van Overbeeke
Profesor Bert Blocken, znanstveni direktor vetrovnika v Eindhovnu, o sodelovanju med kolesarsko ekipo Jumbo-Visma in nizozemsko Univerzo za tehnologijo
Oči svetovne športne javnosti so te dni uprte v Francijo, kjer se kolesarji merijo na slovitem Touru. Kolesarstvo postaja eden izmed najbolj prestižnih in gledanih športov, zato ekipe vse večjo pozornost posvečajo tudi testu in razvoju opreme. Kolesarski ekipi Jumbo-Visma, katere član je tudi Primož Roglič, pri testih opreme in doseganju čim bolj optimalne aerodinamike pomaga Univerza za tehnologijo v Eindhovnu, kjer imajo vetrovnik, namenjen takšnim testiranjem.
"Dirke, kot je Tour, zahtevajo leta priprav, ki jih lahko primerjamo s sestavljanko. Največji del sestavljanke je seveda športnik sam, ampak potem so tukaj posamezni delčki. Mi predstavljamo samo en delček, skrbimo za aerodinamiko. Naše delo je, da se ta del ustrezno ujame z drugimi deli. Je majhen prispevek, a včasih so potrebni tudi ti majhni prispevki." - profesor Bert Blocken, znanstveni direktor vetrovnika v Eindhovnu
Primož Roglič ima v Eindhovnu tudi svoj 3D model iz plastike, ki je vedno v vetrovniku in ga uporabljajo za testiranja:
"Dejstvo je, da potovanja vzamejo veliko časa in sploh med letom so kolesarji zelo zaposleni s treningi in tekmami ter že zato veliko potujejo. Testiranja kakšnega novega dela opreme lahko trajajo veliko več kot samo nekaj ur, zato jih je včasih nemogoče narediti s kolesarji. Tudi zato smo se odločili za izdelavo tega 3D-modela. Z njegovo pomočjo lahko zdaj ugotovimo, kateri dres, čelada in nogavice naredijo kolesarja hitrejšega."
Foto: Bart van Overbeeke/Eindhoven University of Technology
Oči svetovne športne javnosti so te dni uprte v Francijo, kjer se kolesarji merijo na slovitem Touru. Kolesarstvo postaja eden izmed najbolj prestižnih in gledanih športov, zato ekipe vedno večjo pozornost posvečajo tudi testu in razvoju opreme. Ekipa Jumbo-Visma, katere član je tudi Primož Roglič, že dlje časa sodeluje z nizozemsko Univerzo za tehnologijo v Eindhovnu, kjer so za namene testiranj opreme zgradili tudi 3D model slovenskega kolesarskega šampiona. O sodelovanju med univerzo in ekipo Jumbo-Visma smo se pogovarjali s profesorjem Bertom Blocknom, znanstvenim direktorjem vetrovnika.
Foto: Bart van Overbeeke
Profesor Bert Blocken, znanstveni direktor vetrovnika v Eindhovnu, o sodelovanju med kolesarsko ekipo Jumbo-Visma in nizozemsko Univerzo za tehnologijo
Oči svetovne športne javnosti so te dni uprte v Francijo, kjer se kolesarji merijo na slovitem Touru. Kolesarstvo postaja eden izmed najbolj prestižnih in gledanih športov, zato ekipe vse večjo pozornost posvečajo tudi testu in razvoju opreme. Kolesarski ekipi Jumbo-Visma, katere član je tudi Primož Roglič, pri testih opreme in doseganju čim bolj optimalne aerodinamike pomaga Univerza za tehnologijo v Eindhovnu, kjer imajo vetrovnik, namenjen takšnim testiranjem.
"Dirke, kot je Tour, zahtevajo leta priprav, ki jih lahko primerjamo s sestavljanko. Največji del sestavljanke je seveda športnik sam, ampak potem so tukaj posamezni delčki. Mi predstavljamo samo en delček, skrbimo za aerodinamiko. Naše delo je, da se ta del ustrezno ujame z drugimi deli. Je majhen prispevek, a včasih so potrebni tudi ti majhni prispevki." - profesor Bert Blocken, znanstveni direktor vetrovnika v Eindhovnu
Primož Roglič ima v Eindhovnu tudi svoj 3D model iz plastike, ki je vedno v vetrovniku in ga uporabljajo za testiranja:
"Dejstvo je, da potovanja vzamejo veliko časa in sploh med letom so kolesarji zelo zaposleni s treningi in tekmami ter že zato veliko potujejo. Testiranja kakšnega novega dela opreme lahko trajajo veliko več kot samo nekaj ur, zato jih je včasih nemogoče narediti s kolesarji. Tudi zato smo se odločili za izdelavo tega 3D-modela. Z njegovo pomočjo lahko zdaj ugotovimo, kateri dres, čelada in nogavice naredijo kolesarja hitrejšega."
Foto: Bart van Overbeeke/Eindhoven University of Technology
Trinajstega februarja 1974 se je rodil Robbie Williams. V petinštiridesetih letih življenja je ustvaril veliko raznovrstne in dobre glasbe.
Jasmina Cibic, slovenska umetnica, ki živi v Londonu, in Alessandro Vincentelli iz Centra za sodobno umetnost Baltic (Gateshead, VB). Umetnica se s prepletanjem različnih zgodovinski oseb in prostorskih instalacij družbeno kritično sprašuje, ali je moč arhitekturo, ki je nekoč služila državi in njeni ideologiji, preprosto uničiti.
Zora A. Jurič. Je ambasadorka mariborske kulture in je za svoje delo prejela Glazerjevo listino. Je profesorica slovenščine, pobudnica mariborskega projekta Zgodbe o ljudeh in klopeh, vodi literarne pogovore in zelo uspešno pesniški turnir Vitez poezije. Takrat je v Mariboru poezija v zraku.
Ifigenija Simonovič. Je pesnica, pisateljica in umetnica, za pisanje pesmi ni nobene nuje, pravi, "zgodi se mi stavek, verz, dogodek, ki se postavlja na papir mogoče nekaj mesecev".
Kristina Hočevar. Svojo zadnjo, šesto pesniško zbirko, ki jo sestavljajo tri knjige, je poimenovala Naval. "Gre za izrazito samosvojo in drzno poetiko, nekakšno prehajanje v valovih in končno v skupnem naval," so ob izidu zbirke zapisali v reviji Bukla. Kristinine pesmi izrisujejo povsem specifičen, čeprav vsem nam znani svet.
Anja Golob. Je pesnica in založnica, njena založba Vige Vage Knjige je specializirana za risoromane. Živi v Mariboru, kjer končuje četrto pesniško zbirko. "To ustvarjanje zahteva veliko osredotočenosti."
Ana Pepelnik. Je mlada pesnica, ki večkrat svojo poezijo piše ob spremljavi tehnobita. Tako je nastala pesniška zbirka Tehno. "Moja poezija je zelo ritmična, ker ritem, ki je specifičen za to glasbeno zvrst, zaobjema pesmi v celoti." In kaj imata skupnega tehno in poezija?
Miljana Cunta. Pesniška zbirka Za pol neba je bila njen čisti pesniški prvenec, sledila je zbirka Pesmi dneva, zadnjo, izšla je lani, je poimenovala Svetloba od zunaj. Ena od Miljaninih pesmi se konča z verzom "Pišem in pišem, dokler je svetlo".
Barbara Pogačnik. S svojo poezijo osvaja svet in svet osvaja njo. Njena poezija gostuje na številnih literarnih festivalih, njene pesmi so prevedene v več kot 20 jezikov, poezija pa jo je napotila tudi v bogato literarno prevajanje.
Barbara Korun. Avtorica šestih pesniških zbirk je v otroštvu najraje prebirala knjige o nastanku sveta in o živalih, resnično pa jo je literatura zadela, kot sama pravi, ko je prebrala roman Dostojevskega Idiot, "potem sem začela brati tudi poezijo". S Tajo Kramberger in Tatjano Jamnik je ustanovila Mednarodno literarno nagrado Kons, že nekaj let pa vodi redna mesečna srečanja Pesnice za pesnice.
Elza Budau. Je zelo posebna pesnica, prav gotovo z največjim številom uglasbenih pesmi. V obdobju razcveta slovenske popevke je besedila pisala podnevi in ponoči. "Naročila so prihajala tik pred zdajci, zato mi je vedno primanjkovalo časa."
Tina Kozin. Je pesnica in literarna kritičarka ter draga kolegica iz kulturnega uredništva programa ARS. »Pesmi Tine Kozin so preproste, vendar polne pesniških sredstev in iger z besedami. Njihovo sporočilo pa ostaja zabrisano, je samo šumenje.« Šumenja je naslov njene druge pesniške zbirke, prva z naslovom Mož s petimi podplati je nastala po naključju.
7. februarja 1979 je legendarna skupina Queen nastopila v Hali Tivoli v Ljubljani. "Freddie je legel na klavir in pil šampanjec," se spominja Romana (na fotografiji s spominskim šalom), ki je bila na koncertu kot 15-letno dekle. Podobne spomine ima poslušalka Meta, koncerta Queenov pa se spominja tudi Tomaž Purkat, glasbeni urednik na Valu 202. Pomagal je glavnemu organizatorju in celo prišel v stik s člani benda, ki so se mu vsi podpisali na vstopnico.
Ljudje od nekdaj iščemo eliksir večne mladosti, ki bi nam zagotovil večno življenje. Če je bogovom to izredno dobro uspevalo, pa so ljudje ostali večni le v svojih dejanjih in na papirju. Morda pa se bo tudi to kmalu spremenilo. V 21. stoletju kot naslednjo veliko tehnologijo napovedujejo ravno podaljšanje človekovega življenja v večnost. Kakšen pa bi bil svet, če bi vsi živeli večno? Kako bi na svetu preživela preštevilna populacija, kje bi živela, kdo bi jo prehranil? Je večno življenje zidanje gradov v oblakih ali realna možnost? Nekaj odgovorov smo poiskali na novogoriški gimnaziji.Tole je celoten posnete debate z dijaki, profesorjem filozofije Sandijem Cvekom, doktorsko študentko biomedicine Mojco Justin in upokojenko Marijo Jelen.
Venezuela in njeni humanitarna in politična kriza so trenutno eno od bolj vročih tem mednarodne politike. Tudi slovenski politični vrh je nameraval danes razpravljati o tem, ali se bo naša država pridružila tisti skupini evropskih držav, ki so Juana Guaidoja priznale za začasnega predsednika Venezuele, da bi razpisal predčasne predsedniške volitve. Razpravo so sicer dopoldne preložili. Novinarka zunanjepolitične redakcije našega radia Špela Novak se je dopoldne pogovarjala s poznavalko razmer v Južni Ameriki Uršo Geršak z oddelka za romanske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Sogovornica opozarja na zelo kompleksno sliko Venezuele. Po njenem polarizacija v medijih za Madura in proti njemu ni ustrezna. Vlogo igrajo geostrateški in drugi interesi velikih sil, na obzorju je lahko celo nova hladna vojna.
Hudo bolne krave brez veterinarskega nadzora, zadušljivo ogaben vonj bolnega mesa, ki te sili na bruhanje … Tako poljski preiskovalni novinar Patryk Szczepaniak iz medijske hiše TVN opisuje tri tedne, ki jih je preživel v sporni poljski klavnici v bližini Varšave.
Radijska premiera in pogovor o novi skladbi ter albumu, ki bo izšel septembra. Matevž Šalehar – Hamo pravi, da na snemanjih lovijo 'filing' s koncertov.
V glasbenem jutru o enem najbolj pomembnih albumov v zgodovini popularne glasbe in do danes najbolj prodajanem ... Dame in gospodje, to je Thriller!
Sporno goveje meso iz Poljske, ki ga je prek Nemčije dobil slovenski dobavitelj mesa in je bilo uporabljeno za pripravek za kebab, je po podatkih uprave za varno hrano za zdaj edini primer tega mesa v Sloveniji. Uprava je promet z njim prepovedala, meso bo šlo v uničenje, ni pa še znano, koliko ga je in ali je bil morda že distribuiran. Na upravi ob tem ne izključujejo, da v dveh do treh tednih ne bodo odkrili še kakšnega primera živila ali mesnega pripravka s spornim mesom. Po mnenju agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja z Oddelka za zootehniko na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je afera predvsem priložnost za razmislek o tem, za koliko smo zaradi gonje po vse nižjih cenah spustili standarde, tudi pri najbolj občutljivih skupinah, kot so otroci v vrtcih in šolah in bolnikih v bolnišnicah. Ti – paradoksno – pojedo največ uvožene govedine v državi.
Nataša Štefe in Andrej Karoli o vlogi žensk v glasbeni industriji. V živo s festivala Ment 2019.
Neveljaven email naslov