Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Portorožu se je danes sklenila Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije. Na zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 poudaril novosti na področju fuzijske tehnologije.
V Franciji so poleti zagnali sestavljanje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki bi lahko sredi stoletja začel proizvodnjo električne energije
V Portorožu je ta teden potekala Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije.
Zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 preletel novosti na področju gradnje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki nastaja na jugu Francije. Julija so namreč reaktor po desetletjih prizadevanj in študij vendarle začeli sestavljati. "Gre za zelo pomembno obdobje, saj smo začeli julija sestavljati največji fuzijski reaktor na svetu, komponente prihajajo iz vsega sveta, med njimi velja posebej izpostaviti tako imenovani kriostat, ki bo meril 30 metrov v premeru, njegova naloga pa bo vzdrževanje zelo nizke temperature reaktorja."
Omenil je tudi izjemno dovršene elektromagnete, med njimi so nekateri tudi tako močni, da bi lahko s svojo magnetno močno dvignili celo transportno letalo. "V naslednjih letih bomo skušali to izjemno kompleksno sestavljenko sestaviti, prave poskuse naj bi začeli konec leta 2025, polno moč pa naj bi reaktor dosegel desetletje pozneje."
Dele so pripeljali iz več tovarn po svetu, nekateri tehtajo po več sto ton, pri sestavljanju pa bo skupno sodelovalo več kot 2000 ljudi. Če bo naprava delovala, bo to pomenilo razvoj vira brezogljične energije, ki ne onesnažuje in je obenem še varen. Hkrati pa je vse skupaj še vedno v zraku – Iter si lahko na neki način predstavljajo kot megalomansko zver, za katero nihče ne ve, kako se bo obnašal. Začenši s temperaturo plazme, ki bo v njegovi notranjosti zares visoka. "V samem jedru Itra pričakujemo, da se bo plazma segrela do 150 milijonov stopinj Celzija. V naši poskusni napravi v okviru projekta West (*projekt West – nadgrajeni tokamak, torej naprava za proizvodnjo fuzijske energije, v katerem bodo skušali izpopolniti pogoje, ki nastanejo v reaktorju na robu plazme in natančno preučiti vpliv vroče plazme na steno) se lahko približamo tretjini te vrednosti, medtem ko lahko v Veliki Britaniji v tako imenovanem obratu Jet že razvijejo temperaturo do 100 milijonov stopinj. To je precej bolj vroče kot na Soncu."
Iter bi po pričakovanjih lahko proizvedel 500 megavatov toplotne energije, kar je enakovredno 200 megavatom električne energije in dovolj za oskrbo okoli 200 000 gospodinjstev. Kdaj pa je njegov zagon realno pričakovati? "Zelo težko je danes napovedovati te reči, sploh ker je veliko odvisno od rezultatov, ki nam jih bo dal Iter. Če bo vse teklo gladko, lahko začetek proizvodnje električne energije pričakujemo do sredine stoletja. Vse skupaj pa se lahko seveda tudi zamakne. A trenutno je zelo nerealistično pričakovati kakršnokoli komercialno uporabo fuzijske energije pred sredino stoletja."
V Portorožu se je danes sklenila Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije. Na zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 poudaril novosti na področju fuzijske tehnologije.
V Franciji so poleti zagnali sestavljanje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki bi lahko sredi stoletja začel proizvodnjo električne energije
V Portorožu je ta teden potekala Mednarodna konferenca Jedrska energija za novo Evropo, na kateri je sodelovalo nekaj manj kot 200 udeležencev iz 25 držav, ki so se strinjali, da je jedrska energija trajnosten nizkoogljični vir energije v prihodnosti, ob tem pa so poudarili nujnost tesnega sodelovanja strokovnjakov z vseh področij za koristno in varno uporabo te energije.
Zadnji dan konference je veliko pozornosti požel vodja fuzijskega programa pri francoskem komisariatu za jedrske in alternativne vire energije Jerome Bucalossi, ki je v pogovoru za Val 202 preletel novosti na področju gradnje poskusnega fuzijskega reaktorja Iter, ki nastaja na jugu Francije. Julija so namreč reaktor po desetletjih prizadevanj in študij vendarle začeli sestavljati. "Gre za zelo pomembno obdobje, saj smo začeli julija sestavljati največji fuzijski reaktor na svetu, komponente prihajajo iz vsega sveta, med njimi velja posebej izpostaviti tako imenovani kriostat, ki bo meril 30 metrov v premeru, njegova naloga pa bo vzdrževanje zelo nizke temperature reaktorja."
Omenil je tudi izjemno dovršene elektromagnete, med njimi so nekateri tudi tako močni, da bi lahko s svojo magnetno močno dvignili celo transportno letalo. "V naslednjih letih bomo skušali to izjemno kompleksno sestavljenko sestaviti, prave poskuse naj bi začeli konec leta 2025, polno moč pa naj bi reaktor dosegel desetletje pozneje."
Dele so pripeljali iz več tovarn po svetu, nekateri tehtajo po več sto ton, pri sestavljanju pa bo skupno sodelovalo več kot 2000 ljudi. Če bo naprava delovala, bo to pomenilo razvoj vira brezogljične energije, ki ne onesnažuje in je obenem še varen. Hkrati pa je vse skupaj še vedno v zraku – Iter si lahko na neki način predstavljajo kot megalomansko zver, za katero nihče ne ve, kako se bo obnašal. Začenši s temperaturo plazme, ki bo v njegovi notranjosti zares visoka. "V samem jedru Itra pričakujemo, da se bo plazma segrela do 150 milijonov stopinj Celzija. V naši poskusni napravi v okviru projekta West (*projekt West – nadgrajeni tokamak, torej naprava za proizvodnjo fuzijske energije, v katerem bodo skušali izpopolniti pogoje, ki nastanejo v reaktorju na robu plazme in natančno preučiti vpliv vroče plazme na steno) se lahko približamo tretjini te vrednosti, medtem ko lahko v Veliki Britaniji v tako imenovanem obratu Jet že razvijejo temperaturo do 100 milijonov stopinj. To je precej bolj vroče kot na Soncu."
Iter bi po pričakovanjih lahko proizvedel 500 megavatov toplotne energije, kar je enakovredno 200 megavatom električne energije in dovolj za oskrbo okoli 200 000 gospodinjstev. Kdaj pa je njegov zagon realno pričakovati? "Zelo težko je danes napovedovati te reči, sploh ker je veliko odvisno od rezultatov, ki nam jih bo dal Iter. Če bo vse teklo gladko, lahko začetek proizvodnje električne energije pričakujemo do sredine stoletja. Vse skupaj pa se lahko seveda tudi zamakne. A trenutno je zelo nerealistično pričakovati kakršnokoli komercialno uporabo fuzijske energije pred sredino stoletja."
Jera Musič ni običajna 20-letnica, saj ni prehodila le El Camina oziroma Jakobove poti, pač pa tudi 3500 kilometrov dolgo Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav, od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu. Jeri, ki je imela v srednji šoli celo popravni izpit iz športne vzgoje in se ji ni dalo niti na Rožnik, je zdaj hoja postala način življenja, ima pa tudi že svoje popotniško ime Beets.
Martin Močnik je bil od nekdaj samostojen, bil je gostinec, od katerega je bilo odvisno več ljudi. Pred 11 leti pa je zaradi hude sladkorne bolezni izgubil vid in življenje se mu je obrnilo na glavo. Takrat je razmišljal, ali naj se smili sam sebi ali pa svoje življenje prilagodi hendikepu. In ga je. Ker so stvari, ki jih več ne more početi, je pač začel početi tisto, kar lahko. Potuje in hodi. S psičko Bibo sta leta 2018 sama prehodila španski Camino.
Hani Geder se je pred dobrima dvema letoma sesul svet. Da bi se rešila bremena žalosti, se je odpravila na El Camino. Ko se je vrnila, je imela načrt za potovanje v Mongolijo s prijateljico, a ji je pot prekrižala ideja, da bi prehodila Vio Adriatico. Nanjo se je odpravila s kužkom Panom, a je na polovici poti spremenila načrte in se s hrvaškima pohodnikoma preusmerila na Vio Dinarico. V 63 dneh je prehodila približno 1300 kilometrov po Via AdriDinarici.
Podjetnik letošnjega leta je postal Peter Podlunšek, lastnik in direktor murskosoboške družbe Medicop, ki je svetovno priznana proizvajalka medicinske opreme in reševalnih vozil. Podjetje Medicop so pred štirimi desetletji ustanovili njegovi starši, letos pa se je skoraj sto zaposlenih preselilo v nove proizvodne in poslovne prostore. Kljub ponudbam ne razmišljajo o prodaji podjetja, ki svoje izdelke izvaža v šestdeset držav, prav tako pa vrhunski akrobatski pilot za zdaj še ne razmišlja, da bi ostal na tleh.
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebej izstopajoče posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta.
Nara Petrovič je nekdanji puščavnik, publicist, okoljski aktivist, brez stranišča že 15 let. Pravi, da je razlika med potrošnikom in potratnikom. "Potrošiti pomeni uporabiti do bridkega konca. Ta obleka, ki jo nosim … Ko ne bo več za na televizijo, bom šel z njo na radio, potem na njivo, na koncu bo predpražnik. Ko ne bo več niti za to, bo zastirka na vrtu, ko bo preperela, bo pristala v kompostu.”
Profesor zgodovine, popoldanski tiskar in občasni bloger Sven Merhar se brez dlake na jeziku obregne ob dolgočasne predbožične pridige in pridigarje, ki nam v adventnem času, ko svoje materialistično poslanstvo opravljamo v svoji polnosti, življenje grenijo s pridušanjem čez eksistenčno bistvo: da radi zapravljamo za lepe plastične stvari.
Poslušalci razkrivajo svoje grenko otroško spoznanje o tem, kdo jih je prepričeval, da Božička, Miklavža in dedka Mraza ni
Gašper vsako leto tradicionalno s prijatelji 14 dni pred novim letom v brunarici igra računalniške igre. Sestri dvojčici Polona in Katja med sprehodom delita sladkarije mimoidočim. Alenka skupaj z družino tekmuje, kdo prvi po radiju sliši skladbo Last Christmas. Črtovi prijatelji pa že nestrpno pričakujejo njegov predbožični glasbeni miks.
Na področju digitalnega prehoda na pametna mesta in skupnosti že dlje časa obstajajo globalne strategije, ki skušajo zajeti bistvena področja družbene transformacije. Eden takšnih je tudi projekt SRIP, ki poteka v okviru Strategije pametne specializacije EU. Slovenija je k projektu pristopila že leta 2015. Prepoznala je 9 ključnih gospodarskih področij, ki so pomembna za razvoj Slovenije, eno od njih pa je tudi področje pametnih mest. Delo, ki ga koordinirajo na Institutu »Jožef Stefan« poteka v Strateško razvojnem inovacijskem partnerstvu pametna mesta in skupnosti. Vse podrobnosti je Borisu Žgajnarju pojasnila Vodja centra za pametna mesta in skupnosti na Institutu “Jožef Stefan”, dr. Nevenka Cukjati. Projekt je nastal v okviru Strateško razvojno inovacijskega partnerstva, tudi s pomočjo evropskih sredstev.
V okrašenih mestih se zdaj že počasi prižigajo praznične luči. Kot vsako leto je tudi v avstrijskem Gradcu predbožični čas nekaj posebnega. Tam na primer lahko na dvorišču deželnega dvorca občudujete ledene jaslice, ki jih je umetnik Kimmo Frosti oblikoval iz 35 ton ledu. Tatjana Pirc pa je v Ljubljani srečala Susanne Höller z graškega turističnega urada. Pogovarjali sta se o tamkajšnjih božičnih sejmih, ponudbi in odgovornem odnosu mesta Gradec do okolja.
Ob načrtovanju varovanja podatkov moramo v obzir vzeti širšo sliko in upoštevati mnogo različnih teoretičnih scenarijev, ki bi lahko privedli do zloma normalnega delovanja javnih institucij. To bo od začetka prihodnjega leta naloga Uprave za informacijsko varnost, ki jo vodi dr. Uroš Svete, obramboslovec in izredni profesor na Fakulteti za družbene vede ter nekdanji direktor Direktorata za informacijsko družbo. Med pogovorom v studiu nam razloži, kakšne bodo naloge nove uprave in kateri so največji izzivi, ki jo čakajo.
V Štihovi dvorani Cankarjevega doma danes zvečer krstna uprizoritev drame to jabolko, zlato, ki je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, SNG Drame Ljubljana in Mestnega gledlišča ljubljanskega. V Pokrajinskem muzeju Maribor pa so v torek odprli novo stalno razstavo Portret meščanstva. Razstava v ospredje postavlja kulturno življenje v Mariboru v 19. stoletju, ko je meščanstvo doživelo svoj popolni razcvet. Foto: Matej Povše
Reševanje problemov onesnaževanja okolja v ladijskem prometu se odvija z upočasnjeno dinamiko, a vendarle se. Evropska komisija napoveduje dodatno obdavčitev ladjarjev po sistemu onesnaževalec plača, ogromno pa bi lahko prispevali že samo z uvedbo sistema, ki ga poganja veter. Pri slovenskem podjetju Mides design pravijo, da imajo rešitev za kar 55 odstotkov vseh obstoječih tovornih ladij. Razvili so namreč avtomatsko in zložljivo jadrovje, imenovano aero jadra, projekt pa nastaja v okviru Strateško razvojno inovacijskega partnerstva. Vse podrobnosti je predstavil konstruktor in oblikovalec Erik Šifrer.
Hongkong je že pol leta eno izmed žarišč protestov po svetu. Tisoči ljudi se vsak dan, predvsem pa čez konec tedna, zbirajo na ulicah, postajah podzemne železnice, v veleblagovnicah ali na letališčih in ostro nasprotujejo tako lokalnim oblastem kot težnjam Kitajske po večjem nadzoru nad tem močnim finančnim in gospodarskim središčem na vzhodni kitajski obali. Mesto je bilo 12 let tudi dom za španskega novinarja in dopisnika Davida Jimeneza, ki že od preloma tisočletja spremlja tamkajšnje razmere.
Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno petdeset kilometrov vzhodneje in štiristo metrov nižje ležečega bratca pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Legendarni kitarist Jimi Hendrix se je rodil na današnji dan leta 1942. Njegovo glasbo opisujejo kot pionirsko, eksperimentalno, uničujočo, osvobajajočo, prodorno, vizionarsko.
Ko smo aprila v naši oddaji Nedeljski izlet predstavljali knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini v središču mesta, smo dejali, da v tej specialni knjižnici zbirajo in hranijo dragoceno gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Fond knjižnice obsega več kot 52 tisoč enot. To so knjige, časopisi, dokumentarno gradivo, priročniki, zemljevidi, enciklopedije, letaki … V teh dneh pa nas je presenetila novica, da knjižnico zapirajo za javnost. Peticijo za ohranitev knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino so podpisali številni ugledni posamezniki, poziv pa naslavljajo na ministrstvo za izobraževanje, vlado in državni zbor, pa tudi na vodstvo inštituta. Tatjana Pirc je direktorja Inštituta za novejšo zgodovino Jureta Gašpariča vprašala, zakaj so se odločili, da knjižnico zaprejo za javnost.
Vmesniki med možgani in računalniki se zdijo kot znanstvena fantastika, ki se pojavlja le v medicini. Delno ta trditev drži – v rabo so za zdaj prišli po večini le v medicinske namene, nikakor pa ti vmesniki niso znanstvena fantastika. Raziskovalci jih izpopolnjujejo in iščejo nove načine uporabe, hkrati pa se ukvarjajo tudi z etičnimi vprašanji, ki se nanašajo na zaznavanje naših čustev. O teh dilemah govori dr. Maryam Alimardani z Univerze v Tilburgu.
Neveljaven email naslov