Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Avgusta je koncert v Areni Leipzig obiskalo približno 1500 prostovoljcev, ki so raziskovalcem pomagali bolje razumeti obnašanje virusa na javnih prireditvah. Študijo Restart-19 je organizirala univerza Martin Luther Halle-Wittenberg, odvila pa se je v treh različicah. V prvem scenariju se udeleženci raziskave niso držali priporočenih medsebojnih razdalj, medtem ko so v drugem raziskovalci omogočili več vstopnih točk v areno, da bi tako preprečili gnetenje večjega števila ljudi. V tretji simulaciji pa je bil obisk koncerta omogočen manjšemu številu udeležencev, ki so striktno upoštevali priporočeno medsebojno razdaljo. Vsi udeleženci so morali pred sodelovanjem v raziskavi predložiti negativen test na koronavirus ter ves čas prireditve nositi maske. Vsak od udeležencev je prejel elektronsko sledilno napravo, ki je natančno beležila gibanje in stike po areni, razkužilnim sredstvom pa so znanstveniki dodali fluorescentno barvilo, na podlagi česar so lahko določili mesta, ki so se jih udeleženci najpogosteje dotikali. Raziskovalci so uporabili tudi napravo za proizvajanje dima, ki je na koncertih zaradi vizualnega učinka pogosto uporabljena – s tem so poskušali opazovati gibanje zraka v dvorani.
Konec preteklega tedna so nemški raziskovalci objavili svoja dognanja, ki pa v zgodnji prihodnosti še ne bodo obrodila svojih sadov, saj se je javno življenje v mnogih državah zaustavilo.
Ugotovili so, da so javne prireditve v zaprtih prostorih relativno varne, a le, če se odvijejo v skladu s priporočili in brezhibno higieno. Za varen obisk koncerta v času koronavirusa izpostavljajo naslednje ugotovitve:
V primeru, da se organizatorji in obiskovalci tega držijo, ima obisk tovrstnih koncertov nizko stopnjo tveganja za okužbo s koronavirusom, so na podlagi rezultatov eksperimenta prepričani avtorji raziskave. Čeprav so rezultati raziskave dobra novica za ljubitelje koncertov, odprtja koncertnih prizorišč vsaj v kratkem ne gre pričakovati. Luči na koncu tunela organizatorji koncertov še ne vidijo. Večina koncertnih prizorišč nima infrastrukture, ki bi omogočala izpeljavo dogodkov, kot jo priporočajo nemški strokovnjaki. Še večja težava pa je priporočilo za manj številčni obisk koncertov – mnogi koncertni organizatorji morajo namreč za finančno vzdržno prireditev zapolniti celotno prizorišče. Prav tako je pomemben finančni vir prireditev tudi prodaja pijače in hrane, ki bi se lahko glede na nemško študijo konzumirali le na sedežih, kar pomeni veliko nižjo potrošnjo. Če povzamemo – ko se bomo končno le lahko odpravili na koncert, bomo lahko poplesavali le na stolu, prepevali pa z masko na obrazu.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Avgusta je koncert v Areni Leipzig obiskalo približno 1500 prostovoljcev, ki so raziskovalcem pomagali bolje razumeti obnašanje virusa na javnih prireditvah. Študijo Restart-19 je organizirala univerza Martin Luther Halle-Wittenberg, odvila pa se je v treh različicah. V prvem scenariju se udeleženci raziskave niso držali priporočenih medsebojnih razdalj, medtem ko so v drugem raziskovalci omogočili več vstopnih točk v areno, da bi tako preprečili gnetenje večjega števila ljudi. V tretji simulaciji pa je bil obisk koncerta omogočen manjšemu številu udeležencev, ki so striktno upoštevali priporočeno medsebojno razdaljo. Vsi udeleženci so morali pred sodelovanjem v raziskavi predložiti negativen test na koronavirus ter ves čas prireditve nositi maske. Vsak od udeležencev je prejel elektronsko sledilno napravo, ki je natančno beležila gibanje in stike po areni, razkužilnim sredstvom pa so znanstveniki dodali fluorescentno barvilo, na podlagi česar so lahko določili mesta, ki so se jih udeleženci najpogosteje dotikali. Raziskovalci so uporabili tudi napravo za proizvajanje dima, ki je na koncertih zaradi vizualnega učinka pogosto uporabljena – s tem so poskušali opazovati gibanje zraka v dvorani.
Konec preteklega tedna so nemški raziskovalci objavili svoja dognanja, ki pa v zgodnji prihodnosti še ne bodo obrodila svojih sadov, saj se je javno življenje v mnogih državah zaustavilo.
Ugotovili so, da so javne prireditve v zaprtih prostorih relativno varne, a le, če se odvijejo v skladu s priporočili in brezhibno higieno. Za varen obisk koncerta v času koronavirusa izpostavljajo naslednje ugotovitve:
V primeru, da se organizatorji in obiskovalci tega držijo, ima obisk tovrstnih koncertov nizko stopnjo tveganja za okužbo s koronavirusom, so na podlagi rezultatov eksperimenta prepričani avtorji raziskave. Čeprav so rezultati raziskave dobra novica za ljubitelje koncertov, odprtja koncertnih prizorišč vsaj v kratkem ne gre pričakovati. Luči na koncu tunela organizatorji koncertov še ne vidijo. Večina koncertnih prizorišč nima infrastrukture, ki bi omogočala izpeljavo dogodkov, kot jo priporočajo nemški strokovnjaki. Še večja težava pa je priporočilo za manj številčni obisk koncertov – mnogi koncertni organizatorji morajo namreč za finančno vzdržno prireditev zapolniti celotno prizorišče. Prav tako je pomemben finančni vir prireditev tudi prodaja pijače in hrane, ki bi se lahko glede na nemško študijo konzumirali le na sedežih, kar pomeni veliko nižjo potrošnjo. Če povzamemo – ko se bomo končno le lahko odpravili na koncert, bomo lahko poplesavali le na stolu, prepevali pa z masko na obrazu.
Kava je pogosto prva stvar, ki vzbudi naše čute v jutranjih urah, je napitek, ki nas prebudi, ki s posebno aromo poboža več čutil hkrati. V Evropo je kava prišla v 17. stoletju, ko so se na območju današnje Italije tudi začele odpirati prve kavarne. Od takrat je preteklo nekaj stoletij, zdi pa se, da je priljubljenost kave iz dneva v dan večja. In več ko je spijemo, večji poznavalci postanemo, sčasoma znamo razločiti dobro kavo od slabe. To pravi tudi državna prvakinja v kuhanju latte art kave in učiteljica kuhe kave v prvi uradni šoli za bariste Renata Kočevar, h kateri se je Maja Stepančič povabila na tisti najboljši espresso.
Miroslav Košuta je človek tisočerih zgodb. Njegov čudovit način pripovedovanja poslušalca potegne v Križ pri Trstu, kjer je v turbolentnih časih njegov oče zaradi prepevanja slovenskih pesmi v spremstvu italijanskih miličnikov za sedem let izginil. To je zgolj začetek življenjske poti, ki ga je prek nacionalnega radia vodila nazaj v Trst, kjer je bil vse do upokojitve ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča. Še vedno pa je vedno bil in bo po srcu najprej pesnik in pripovedovalec zgodb, o čemer priča tudi delo, ki ga trenutno najbolj zaposluje.
Verjetno je še nekoliko zgodaj in se o tem še niste spraševali. A kljub temu odgovarjamo: DA! Tradicionalni ekskluzivni decembrski koncert Izštekanih 10 tudi letos BO! Prizorišče ostaja isto, to je ljubljanski Kino Šiška. Datum, ki si ga z velikimi črkami zapišite v koledar, je torek 3. december 2019. Začetek točno ob 20.00. Seveda z neposrednim radijskim in spletnim video prenosom. Za zdaj izdamo le to, da bo koncept nekoliko podoben lanskemu. Nastopilo bo pet izvajalcev, od katerih so trije že bili gostje Izštekanih, dva - tudi naojdmevnejše ime med njimi - pa še ne. Podrobnosti bomo razkrili v sredo 9. oktobra 2019 v jutranjem programu Vala 202. Takrat se bo začela tudi prodaja vstopnic na vseh Eventimovih prodajnih mestih. Pozor, lani so vstopnice pošle v le nekaj dneh!
Neskončna tišina, trda tema, pot v neznano in predvsem pot brez konca. Tako nekako si lahko od tu spodaj predstavljamo vesolje, nekakšne podobne vzporednice pa bi lahko potegnili tudi s podzemnim svetom, vsaj tako so zatrdili astronavti, ki so se pred mesecem teden dni urili v kraški jami. Čeprav visoko nad Zemljo veljajo posebne zakonitosti kot pod njenim površjem, pa se lahko z urjenjem v jamah naučiš strpnosti, sodelovanja, jasne komunikacije in odzivanja na nepredvidene dogodke. Zato so jame že več let prostor priprav, nekakšen poligon za pot v vesolje.
Jure Longyka in Andrej Karoli razkrivata imena, ki bodo 3. decembra 2019 nastopila na dogodku z naslovom Izštekanih 10. Po lanskem dvakrat razprodanem koncertu se bomo letos sprehajali po urbanem glasbenem trikotniku rock-rap-trap. In na poseben način znova obeležili četrt stoletja delovanja Izštekanih.
Režiser Matevž Luzar je ljubitelj in poznavalec popularnih TV-serij, aktualnih in legendarnih
Slavko Pregl ni le avtor številnih mladinskih del, izmed katerih sta najbrž najbolj znani Geniji v kratkih hlačah in Odprava zelenega zmaja. Dolgo in bogato kariero ima tudi v založništvu, mnogi pa se ga spomnimo tudi kot predsednika Društva Bralna značka Slovenije. Njegovo zadnje delo ima naslov Srajca srečnega človeka. Gre za avtobiografsko pripoved, v kateri povezuje tri linije, osebno, tisto o mladinski literaturi, ki razlaga, kako so nastale nekatere njegove knjige, in tretjo o razvoju slovenskega založništva, ki pa je najpomembnejša. V branje pa priporoča knjigo Sodišče Igorja Karlovška, ki je izšla pri založbi Miš.
Po 20. septembru, ko je na ulice mest po vsem svetu stopilo več milijonov mladih in starejših, ki so zahtevali ukrepanje odločevalcev na področju podnebnih sprememb, danes sledi še en globalni podnebni štrajk, h kateremu se pridružujejo tudi protestniki iz vse Slovenije. Greta Thunberg, ki je svoj protest začela pred dobrim letom pred švedskim parlamentom, je ta teden predstavila svoja stališča in zahteve na vrhu Združenih narodov v New Yorku, tem zahtevam po zniževanju izpustov toplogrednih plinov in sprejemanju sistemskih sprememb pri soočanju s težavami podnebne krize se pridružujejo tudi slovenski protestniki, med njimi organizatorji štrajkov Mladi za podnebno pravičnost. Z enim članom gibanja Primožem Turnškom se je pred štrajkom pogovarjala Maja Stepančič.
Četrt stoletja od začetka in 15 let po koncu snemanja Prijateljev slovito humoristično serijo praznujemo z največjimi oboževalci, ki delijo spomine.
Nocoj bodo v portoroškem Avditoriju podeleli nagrade na 22. festivalu slovenskega filma. Vsakoletni nabor filmov ustvarja tudi posebno festivalsko atmosfero.
Eden izmed legendarnih prebivalcev Šiške je tudi dolgoletni dopisnik in poročevalec iz tujine Tone Hočevar.
Direktor Kino Šiška Simon Kardum: "Ko pomislim na Kino Šiško, najprej pomislim na to, kako sem sem hodil gledat filme."
Gregor Tomc, pobudnik za ustanovitev, danes tudi kritik upravljanja s Centrom urbane kulture: "Moramo biti čim bolj široki. Preveč se poskuša izobraževati ljudi." Foto: FDV
Ogromno ljudi, ki jih skoraj nikoli ne omenjamo in izpostavljamo, je zaslužnih za vse v čemer uživamo, ko obiskujemo Kino Šiška. Med njimi je Jaka Mihelič, vzdrževalec Kina Šiška, Matej Bobič, vodja tehnike in Andreja Bolčina, organizatorka kulturnega programa.
Pred stoletjem je množična proizvodnja avtomobilov sprožila veliko preobrazbo mest po vsem svetu, danes se urbana območja seznanjajo z novo tehnologijo, ki bo zahtevala nove prilagoditve – droni. O tem, kako lahko brezpilotne letalnike uporabimo v javnih službah za zagotavljanje novih storitev ter kako bo bolj množičen prihod dronov spremenil vidno in nevidno infrastrukturo mest, se pogovarjamo z britanskim raziskovalcem novih tehnologij za javne storitve Olivierjem Usherjem iz organizacije Nesta.
Zakaj nam je neka glasba všeč, druga pa ne? Kako to, da v letu 2019 nihče več ne zna napisati dobrega komada? Zakaj nova glasba ne zveni tako dobro kot "ta stara"? To so bila izhodišča, ki pa so nas pripeljala na nasprotni breg, do poslušalcev. Smo ljudje kdaj prestari za odkrivanje in sprejemanje nove glasbe?
Okoljske organizacije so doživele že več različnih zahtev s strani odvetniških pisarn. Barbara Kvarc iz društva za sonaraven razvoj Focus opiše grožnjo, ki so jo doživele organizatorice kampanje proti TEŠ 6.
“Rdeča črta, ki nastane na obrisu tibetanskih vrhov ob sončnem vzhodu, je kot droga. Zato se vračaš tja, pa tudi če to doživiš vsakih pet let,” tako je Davo Karničar opisal jutro pred vzponom na najvišji vrh sveta, s katerega se je kot prvi Zemljan spustil s smučmi. Poslušajte posnetek intervjuja iz leta 2000.
Med tednom športa smo se na Valu 202 pomerili v širši javnosti precej neznanem športu - nogometnem golfu. Igra je bolj podobna minigolfu kot nogometu, igrišče na treh hektarjih travnatih površin pa res zelo spominja na igrišče za golf. In na tem igrišču smo se tudi preizkusili. Tako zveni ta bolj družabna kot športna igra.
Neveljaven email naslov