Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, pri kateri ljudje ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Na svetu je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo, od tega jih 418 tisoč živi s hudo obliko bolezni. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B.
Kako živijo z boleznijo danes in kako so živeli nekoč?
Kako so s hemofilijo živeli nekoč in kako živijo danes, so nam razložili člani Društva hemofilikov Slovenije, ki združuje bolnike s hemofilijo in drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi
"Danes imamo na razpolago vse za učinkovito zdravljenje. Vendarle moramo poleg najsodobnejše medicine biti zadovoljni tudi s tem, da živimo v družbi, ki sprejema naše zahtevno zdravljenje." - Tomaž Faganel, član Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, na svetu pa je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B. O tem smo se pogovarjali z bolniki Janezom Dolinškom, predsednikom društva hemofilikov ter članoma Tomažem Faganelom in Mojco Kralj, ki pa živi s von Willebrandtovo motnjo strjevanja krvi.
“V preteklosti smo se borili tudi proti stigmatizaciji bolnikov. 80. leta so bila zaradi virusa HIV in okužb s prejeto krvno plazmo turbulentni čas, saj so nas najprej izločili zobozdravniki, tako da smo bili več let brez stomatološke obravnave. ” - Janez Dolinšek, predsednik Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, pri kateri ljudje ne krvavijo močneje in hitreje, ampak dlje. Na svetu je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo, od tega jih 418 tisoč živi s hudo obliko bolezni. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B.
Kako živijo z boleznijo danes in kako so živeli nekoč?
Kako so s hemofilijo živeli nekoč in kako živijo danes, so nam razložili člani Društva hemofilikov Slovenije, ki združuje bolnike s hemofilijo in drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi
"Danes imamo na razpolago vse za učinkovito zdravljenje. Vendarle moramo poleg najsodobnejše medicine biti zadovoljni tudi s tem, da živimo v družbi, ki sprejema naše zahtevno zdravljenje." - Tomaž Faganel, član Društva hemofilikov Slovenije
17. april je svetovni dan hemofilije, redke bolezni motnje strjevanja krvi. Je redka, a dedna bolezen, na svetu pa je približno 1.125.000 ljudi s hemofilijo. V Sloveniji po uradnih podatkih živi 229 ljudi s to motnjo strjevanja krvi, med njimi 205 s hemofilijo A in 24 s hemofilijo B. O tem smo se pogovarjali z bolniki Janezom Dolinškom, predsednikom društva hemofilikov ter članoma Tomažem Faganelom in Mojco Kralj, ki pa živi s von Willebrandtovo motnjo strjevanja krvi.
“V preteklosti smo se borili tudi proti stigmatizaciji bolnikov. 80. leta so bila zaradi virusa HIV in okužb s prejeto krvno plazmo turbulentni čas, saj so nas najprej izločili zobozdravniki, tako da smo bili več let brez stomatološke obravnave. ” - Janez Dolinšek, predsednik Društva hemofilikov Slovenije
Pesnik, esejist, kolumnist in komentator Marko Tomaš velja za enega na najizvirnejših pesniških glasov na ozemlju bivše Jugoslavije. V prostoru, ki je prepojen s političnostjo, ima naslov njegove pesniške zbirke, ki je zdaj prevedena tudi v slovenščino, religijsko konotacijo – Črni molitvenik.
Magnus Carlsen je ubranil naslov svetovnega prvaka v šahu. V pospešenem dodatku štirih partij je s 3:1 premagal izzivalca Sergeja Karjakina. Dvoboj v posebnem podkastu s slovensko velemojstrico Darjo Kapš in novinarsko šahovsko legendo Ivom Bajcem analizira Matej Hrastar.
Kdo izbira glasbo, ki prihaja iz zvočnikov v trgovskih centrih in urbanih mestnih središčih? O tem in vplivu glasbe na potrošnjo s Katarino Habe, doktorico psihologije z ljubljanske Akademije za glasbo.
Preden v sredo zvečer zavzame glavni oder Kina Šiška, se je Asaf Avidan ustavil tudi v našem studiu. Ob klepetu nam je zaigral par komadov z akustično kitaro, ki je njegova edina spremljevalka na trenutni solistični turneji Into the Labyrinth.
Kaj je skupno Trubarju, Valvasorju, Vegi, Jakopiču, Gallusu, Plečniku, Prešernu, Kobilci in Cankarju - seveda poleg tega, do so ti znameniti Slovenci zaznamovali našo zgodovino? Zaznamovali so tudi našo samostojno državo, saj so bili upodobljeni na slovenski valuti, na tolarjih. In prav teh so se v letu, ko praznujemo 25 let naše samostojnosti, spomnili tudi v Narodnem muzeju Slovenije ter jih postavili na ogled na razstavi z naslovom Zlati prah.
Brazilec Moreno Veloso je, tako kot oče Caetano Veloso, že večkrat stal na slovenskih glasbenih odrih. Tokrat je prvič nastopal brez prijateljev Alexandra Kassina in Domenica Lancelottija, s katerima pa še vedno sodeluje. Moreno je Val 202 obiskal pred koncertom v Cankarjevem domu. Ko sva vstopila v dvigalo za peto nadstropje, je številke prebral po rusko. Rusko zna, ker je študiral fiziko. Razložil mi je, da sta za študij fizike najuporabnejša jezika angleščina in ruščina. V Rusiji ni bil nikoli, a zvok jezika mu je ostal v ušesu. Zvok ruščine je podoben zvoku portugalščine.
Med mitom o vedno večji zabitosti in uradnim mitom o tem, da smo vse bolj izobraženi.
V rubriki Jezikanje tokrat analiziramo jezik nogometašev. Srce smo pustili v studiu!
Tomi M. v jutranjem programu Vala 202 predstavi Siddhartino vinilno izdajo. V pogovoru z Andrejem Karolijem.
Med cepcem in dlakocepcem je samo dlako razlike. Tokrat o izgovarjavi krajevnih imen, ki se pogosto pojavljajo med prometnimi informacijami.
Napoved Izštekanih 10 z voditeljem Juretom Longyko in harmonikarjem Janezom Dovčem.
Pogovor s Svitom Komelom, diamantnim maturantom in brucem Pravne fakultete v Ljubljani.
Neveljaven email naslov