Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime.
S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
Sanja Jovičić o uresničevanju in omejevanju svobode izražanja
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime.
"Politiki morajo biti kot nosilci javnih funkcij in zaradi položaja, ki ga imajo v družbi, pripravljeni sprejeti ostrejše kritike in dopustiti celo večje posege v svojo zasebnost."
S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
Ali ugotovljene prakse poseganja v pravico do svobode izražanja zaskrbljujoče ogrožajo evropsko demokracijo?
"V izrednih razmerah, kakršne so sedaj, imajo države nekoliko širši manevrski prostor za omejevanje pravic, kar mora biti zakonito in nujno zaradi varovanja javnega zdravja, varnosti in življenja ljudi ... Tudi izredne razmere ne dajajo državam možnosti izničenja bistva pravice," razlaga Sanja Jovičić.
"Trenutno Evropska unija sprejema akt o digitalnih storitvah, ki bo velikim spletnim akterjem naložil obveznosti, da se zaščitijo temeljne pravice tudi na spletu."
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime.
S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
Sanja Jovičić o uresničevanju in omejevanju svobode izražanja
V zadnjem času pogosto govorimo o pravici do svobode izražanja, mnenja v razpravah so zelo različna, pri poskusih omejevanja te ustavne pravice pa se starejši spominjajo grenkih izkušenj z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika v nekdanji Jugoslaviji, ki je omogočal preganjanje kritikov oblasti in oblastnikov. V demokratični družbi je treba dopustiti odprto razpravo o zadevah, ki so v javnem interesu. Preganjanje in sankcioniranje ljudi, ki se kritično izražajo o delovanju države, politike, politikov, funkcionarjev, je značilno za avtokratske in totalitarne režime.
"Politiki morajo biti kot nosilci javnih funkcij in zaradi položaja, ki ga imajo v družbi, pripravljeni sprejeti ostrejše kritike in dopustiti celo večje posege v svojo zasebnost."
S Sanjo Jovičić, ki na Akademiji za evropsko pravo v Trieru (Nemčija) vodi projekte in izobraževanja o temeljnih človekovih pravicah, smo se pogovarjali o pravici do svobode izražanja predvsem z vidika prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so dobile končni epilog tudi nekatere odmevne zadeve iz Slovenije.
Ali ugotovljene prakse poseganja v pravico do svobode izražanja zaskrbljujoče ogrožajo evropsko demokracijo?
"V izrednih razmerah, kakršne so sedaj, imajo države nekoliko širši manevrski prostor za omejevanje pravic, kar mora biti zakonito in nujno zaradi varovanja javnega zdravja, varnosti in življenja ljudi ... Tudi izredne razmere ne dajajo državam možnosti izničenja bistva pravice," razlaga Sanja Jovičić.
"Trenutno Evropska unija sprejema akt o digitalnih storitvah, ki bo velikim spletnim akterjem naložil obveznosti, da se zaščitijo temeljne pravice tudi na spletu."
Kot ponavadi gre za žanrsko pestro prestavitev novosti, večini nalepimo oznako indie, pa naj bo to v popu ali rocku. V Profilki bomo predstavili Mystery Jets, zaključni del pa bo pripadel zasanjanim Majical Cloudz.
Alternativne oblike zdravljenja - pomoč ali nateg? Preverjali smo v jutranjih nebulozah!
Tokratna oddaja v poslušanje ponuja domačo novinko Maro, angleške folksterje Lanterns on the Lake in synth-poperje Club 8, poleg tega pa še veliko drugih novosti indie pop scene in podobnih muzikalij.
Avtopilot Tadej Toš tokrat o burkah, koncu movembra, pardon, novembra in lučkah!
V Bruslju smo se pogovarjali z uglednim britanskim zgodovinarjem, prof. Orlandom Figesom. Večkrat nagrajeni zgodovinar je posebej za Val 202 komentiral teroristične napade v Parizu, evropsko varnostno politiko, razmere v Rusiji. Kaj se lahko o zdajšnjih razmerah naučimo iz zgodovine?
Od ponedeljka je uporabnikom na voljo prenovljena e-uprava. Avtorji prenove obljubljajo obogaten in dostopnejši portal, možnost sodelovanja pri pripravi predpisov, predvsem pa enostavno uporabniško izkušnjo. Takšne so obljube. Kakšni pa so prvi vtisi uporabnikov in kakšne novosti prinaša prenovljeni državni portal, povemo v drugi iz serije oddaj o prenovljeni e-upravi.
Zakaj zbiramo točke in pike ter kupujemo generično hrano, vozimo pa se s Fordi in Pasati? V jutranjih nebulozah z Mihijem!
Kdo so pravi moški, ki bi se morali bolj tipati po modih? In kaj je vikend zapor? Vse to v tokratnem avtopilotu!
Po napadih v Parizu se bomo za večjo varnost morali odpovedati določenim svoboščinam. Katerim? V jutranjih nebulozah z Mihijem!
Med tokratnimi temami avtopilota tudi ograja, usodne ženske in ljubezen - ki je ne čutimo več!
Slišali boste glasbene novosti indie popa in rocka, kakšno akustično zadevo, predvsem pa muziko, ki je na lestvicah ne najdemo, ampak ima hitovski potencial. V Profilki, kjer pod drobnogled vzamemo enega izvajalca, pa se mi bosta pridružila Harshside, ki delata fino moderno glasbo. Tako, za večerne ure.
Obstajajo nepomembne stvari, zelo nepomembne stvari in povsem nepomembne stvari, daleč za njih pa Slovenci uvrščamo varnostno razdaljo. Zakaj vozite direktno za zadkom vozila pred vami?
To pišem kot predstavnik ‘gamadi novinarske’, ki o begunski krizi poroča ‘pristransko’, širi ‘probegunsko propagando’ in ni dovolj ‘inteligentna’, da bi govorila o tem, da nas lahko otrok, ki pljuva kri, okuži s tuberkolozo, da večino pribežnikov sestavljajo moški, ki so lahko tudi ekonomski migranti, ali pa – še huje – infiltrirani predstavniki Islamske države ... Razmislek Gorazda Rečnika, interpretirata Lidija Hartman in Aleksander Golja
Mihi za prihodnje leto v času ljubljanskega maratona pripravlja vzporedni dogodek. Spročili ste mu svoje želje.
Neveljaven email naslov