Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev.
Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane Ekologi brez meja razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev
V nedeljo, 24. aprila, bomo v Sloveniji zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane. Prvič smo ga prejšnje leto, namen tega dne pa je, da vsak zase pred nakupom razmisli, ali nakupuje preudarno in tako zavrže čim manj oziroma če se le da nič hrane. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 v Sloveniji vsak prebivalec letno po nepotrebnem zavrže okrog 13 kg užitnih živil. Od približno 141.000 ton hrane, kolikor v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitne. Več pa so nam povedali Ekologi brez meja, ki so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Če povzamemo, naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov.
"Zmanjševanje količin zavržene hrane je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje našega okoljskega odtisa. Reševanje hrane je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da kar tretjino vse hrane zavržemo. S tem pa zavržemo tretjino vseh pridelovalnih površin, vode in energije. Navsezadnje pa zavržemo tudi svoj denar, ki ga vložimo v pridelavo te hrane." – Katja Streš, predsednica
Ekologi brez meja so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev.
Pred slovenskim dnevom brez zavržene hrane Ekologi brez meja razkrivajo rezultate enotedenskega spremljanja prehranjevalnih navad gospodinjstev
V nedeljo, 24. aprila, bomo v Sloveniji zaznamovali slovenski dan brez zavržene hrane. Prvič smo ga prejšnje leto, namen tega dne pa je, da vsak zase pred nakupom razmisli, ali nakupuje preudarno in tako zavrže čim manj oziroma če se le da nič hrane. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2018 v Sloveniji vsak prebivalec letno po nepotrebnem zavrže okrog 13 kg užitnih živil. Od približno 141.000 ton hrane, kolikor v Sloveniji skupno pristane med odpadki, je skoraj 40 odstotkov še užitne. Več pa so nam povedali Ekologi brez meja, ki so se v občini Škofja Loka več mesecev posvečali raziskovanju vprašanja zavržene hrane. Če povzamemo, naše prehranjevalne navade so se spremenile, z njimi pa tudi rešitve za manj zavržkov.
"Zmanjševanje količin zavržene hrane je eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje našega okoljskega odtisa. Reševanje hrane je zelo pomembno. Zavedati se moramo, da kar tretjino vse hrane zavržemo. S tem pa zavržemo tretjino vseh pridelovalnih površin, vode in energije. Navsezadnje pa zavržemo tudi svoj denar, ki ga vložimo v pridelavo te hrane." – Katja Streš, predsednica
Mihi se je v torkovem jutru pogovarjal z vsemi, ki imajo izkušnje z zavarovanjem parkirišča z gajbico. Ta je lahko še posebej priročna, če ste s svojega parkirnega mesta pravkar očistili sneg.
Katera je tista naj stvar, ki se nam je zgodila v letu 2014, in kdo je zanjo kriv? #nebuloze
Mihi je s poslušalci debatiral o najbolj vročem artiklu teh praznikov, predsednikovem koledarju.
Trenutno so Raggalution edini aktivni predstavniki rasta ritmov na domačih tleh. Četudi brez konkurence pa zasedba z ljubeznijo do reggae glasbe vse od začetkov leta 2011 ustvarja kvalitetno avtorsko glasbo.
Kolikokrat letno perete avto? Ali velja pregovor, čisti avto, čista duša? In kakšne so povezave med čistim avtomobilom in urejenostjo stanovanja? Z Mihijem v povsem normalnem torkovem jutru.
Lani so praznovali 20 let, v katerih so se od začetnih punk pop akordov preko vseh mogočih stilov od metala, rapa, hip-hopa, jazza prekalili v danes virtuozno kitarsko rock zasedbo.
Mihi je zjutraj spraševal, zakaj ljudje ne uporabljajo smernike med vožnjo? Gre tudi vam to na živce? Je to ena izmed tipičnih slovenskih lastnosti - zakaj bi uporabljal smernike, saj te uporabljajo samo kurjaste babe in pusiji?
Mihi se je z gosti zjutraj pogovarjal o popustništvu, slovenskem nacionalnem športu. Nakupovalno-zabavnem festivalu se je namreč zdaj pridružil še "črni petek", noč popustov.
Mihi je s poslušalci debatiral o najbolj sočni podalpski zgodbi letošnjega novembra - pravljici o ravnatelju, učiteljici matematike in ustnemu izpitu.
V prvem delu Igor Vidmar ob pregledu aktualnih izdaj domačih izvajalcev opozarja še na domača klubska in koncertna dogajanja.V drugi tretjini Drugega vala smo preleteli čez novo ploščo skupine Melvins. Seznanili smo se še z novim imenom newyorškega podzemlja, s skupino PC Worship. V tretjem delu predstavljamo album Lament berlinskih prvakov poetičnega hrupa, Einstürzende Neubauten, sledi še kruner Scott Walker, ki se je za album Soused spečal z drone metalci Sunn O))).
Blu.sine je 5-članski kvintet iz Ljubljane, ki z združevanjem vplivov avantgardne umetnosti, všečne pop kulture in lastnih idej tke kolaž preteklosti in sedanjosti v avtorski glasbi ter suvereno zapolnjuje vrzel na področju trip hopa pri nas.
Kaj ljudi iz pokoja vleče na položaj ministrov? Ali je prišel čas, da v Sloveniji uvedemo gerontokracijo? Na ta vprašanja Mihi iskal odgovore s poslušalci jutrnajih nebuloz.
Happy Ol McWeasel je sedemčlanska štajerska zasedba, ki navdušuje s keltskim punk rockom. Pred dvema letoma so izdali prvenec No Offense, s katerim so letos okužili tudi Japonce ter ga za njihov trg izdali ponovno.
Enostavno, a pazite, ker je pa na koncu past: Ali naj država še plačuje glasbeno šolo?
Neveljaven email naslov