Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že pol avokada na dan ima zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi
Avokado je plod, ki mu pozornost pri nas posvečamo šele v zadnjih nekaj letih. Pred tem je bil med Slovenci slabo poznan. Najbolje je uživati surovega, vendar so zares okusni samo povsem dozoreli sadeži. Iz avokada lahko pripravimo številne jedi, med drugim svetovno znano omako guacamole, slane namaze in zdrave sendviče. Iz mesa avokada pridelujejo tudi avokadovo olje. Sestavljen je pretežno iz vode, maščob in ogljikovih hidratov, od katerih prevladujejo vlaknine (6,7g/100g). Sladkorje vsebuje le v zanemarljivih količinah. Med vitamini in minerali so v večjih količinah zastopani pantotenska kislina (B5), vitamin B6, folat, vitamin K in vitamin E, v manjši meri pa še vitamin C, niacin (B3), riboflavin (B2) in kalij.
“Preliminarne klinične študije so pokazale, da ima že pol avokada na dan zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi, kalij in lutein pa prispevata k nižjemu krvnemu tlaku. Eden izmed rastlinskih sterolov, ki ga najdemo v avokadu, β-sitosterol, spodbuja delovanje našega imunskega sistema, zato njegovo uživanje pripomore k zdravljenju nekaterih imunsko pogojenih bolezni, kot so npr. različne infekcije, HIV in rakava obolenja. Rezultati študij so pokazali tudi, da avokado pomaga pri uravnavanju telesne mase, zaradi velike vsebnosti antioksidantov pa preprečuje poškodbe DNK in tako pripomore k zdravemu staranju.”
Že pol avokada na dan ima zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi
Avokado je plod, ki mu pozornost pri nas posvečamo šele v zadnjih nekaj letih. Pred tem je bil med Slovenci slabo poznan. Najbolje je uživati surovega, vendar so zares okusni samo povsem dozoreli sadeži. Iz avokada lahko pripravimo številne jedi, med drugim svetovno znano omako guacamole, slane namaze in zdrave sendviče. Iz mesa avokada pridelujejo tudi avokadovo olje. Sestavljen je pretežno iz vode, maščob in ogljikovih hidratov, od katerih prevladujejo vlaknine (6,7g/100g). Sladkorje vsebuje le v zanemarljivih količinah. Med vitamini in minerali so v večjih količinah zastopani pantotenska kislina (B5), vitamin B6, folat, vitamin K in vitamin E, v manjši meri pa še vitamin C, niacin (B3), riboflavin (B2) in kalij.
“Preliminarne klinične študije so pokazale, da ima že pol avokada na dan zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi, kalij in lutein pa prispevata k nižjemu krvnemu tlaku. Eden izmed rastlinskih sterolov, ki ga najdemo v avokadu, β-sitosterol, spodbuja delovanje našega imunskega sistema, zato njegovo uživanje pripomore k zdravljenju nekaterih imunsko pogojenih bolezni, kot so npr. različne infekcije, HIV in rakava obolenja. Rezultati študij so pokazali tudi, da avokado pomaga pri uravnavanju telesne mase, zaradi velike vsebnosti antioksidantov pa preprečuje poškodbe DNK in tako pripomore k zdravemu staranju.”
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov