Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Meso z žara povzroča raka, a obstaja več načinov, kako omiliti nastanek škodljivih snovi
Pomladanski in poletni dnevi so kot nalašč za piknike in pripravo dobrot z žara. Kljub mnogim pozitivnim lastnostim pa ima peka na žaru tudi nekaj negativnih učinkov. Verjetno ste že slišali, da meso z žara povzroča raka? Na žalost to drži, saj med peko nastajajo tri vrste različnih škodljivih snovi, in sicer: heterociklični amini (HCA), policiklični aromatični ogljikovodiki (PAH) ter končni produkti glikacije (AGE), ki jih študije povezujejo z rakom na debelem črevesju, prostati, trebušni slinavki in dojkah. Napačno pripravljeno ali zažgano meso ni koristno ne za naše zdravje kot tudi ne za naš prebavni sistem. A naj vas potolčažimo z novico, da obstaja več načinov, kako lahko omilimo nastanek teh škodljivih snovi in vseeno uživamo v dobrotah z žara. Razkriva jih Anja Pristavec, mag. inž. prehrane.
Če se držimo naslednjih pravil, lahko brezskrbno uživamo ob dobrotah z žara:
- Če je le mogoče, izberimo meso ekološke pridelave.
- Namesto kupovanja mletih mesnih pripravkov, ki pogosto vsebujejo snovi, ki nimajo nobene veze z mesom, naj trgovec izbrane kosa mesa zmelje pred vami. Začinite ga lahko sami.
- Za peko izbirajte puste kose mesa s čim manj maščobe. Ob izpostavljanju maščobe visokim temperaturam se namreč tvori več rakotvornih snovi kot pri pustem mesu.
- Mariniranje mesa z začimbami, ki vsebujejo veliko antioksidantov (kurkuma, rožmarin, česen, limonin sok, …), močno zmanjša možnost nastanka rakotvornih snovi ob peki.
- Mesa med peko ne prebadajte z vilicami. Maščoba in sokovi, ki padejo na tleče oglje, proizvedejo dim, ki vsebuje rakotvorne snovi. Med dviganjem dim odlaga te snovi na površini mesa. Tam reagira z dušikom v mesu, nastanejo pa nitrirani PAH, ki so še bolj kancerogeni.
- Preveč pečeno meso, ki počrni, zavrzite. Rakotvorni HCA, ki ob tem nastajajo, povzročajo poškodbe DNA.
- Količina užitega mesa z žara naj bo zmerna in ne na vsakodnevni bazi. Visoka poraba zapečenih in ocvrtih mesnih izdelkov se je namreč izkazala kot pokazatelj za povečano tveganje za pojav raka na debelem črevesju, trebušni slinavki, prostati in dojkah.
- Ob mesu z žara uživajte surovo zelenjavo.
Meso z žara povzroča raka, a obstaja več načinov, kako omiliti nastanek škodljivih snovi
Pomladanski in poletni dnevi so kot nalašč za piknike in pripravo dobrot z žara. Kljub mnogim pozitivnim lastnostim pa ima peka na žaru tudi nekaj negativnih učinkov. Verjetno ste že slišali, da meso z žara povzroča raka? Na žalost to drži, saj med peko nastajajo tri vrste različnih škodljivih snovi, in sicer: heterociklični amini (HCA), policiklični aromatični ogljikovodiki (PAH) ter končni produkti glikacije (AGE), ki jih študije povezujejo z rakom na debelem črevesju, prostati, trebušni slinavki in dojkah. Napačno pripravljeno ali zažgano meso ni koristno ne za naše zdravje kot tudi ne za naš prebavni sistem. A naj vas potolčažimo z novico, da obstaja več načinov, kako lahko omilimo nastanek teh škodljivih snovi in vseeno uživamo v dobrotah z žara. Razkriva jih Anja Pristavec, mag. inž. prehrane.
Če se držimo naslednjih pravil, lahko brezskrbno uživamo ob dobrotah z žara:
- Če je le mogoče, izberimo meso ekološke pridelave.
- Namesto kupovanja mletih mesnih pripravkov, ki pogosto vsebujejo snovi, ki nimajo nobene veze z mesom, naj trgovec izbrane kosa mesa zmelje pred vami. Začinite ga lahko sami.
- Za peko izbirajte puste kose mesa s čim manj maščobe. Ob izpostavljanju maščobe visokim temperaturam se namreč tvori več rakotvornih snovi kot pri pustem mesu.
- Mariniranje mesa z začimbami, ki vsebujejo veliko antioksidantov (kurkuma, rožmarin, česen, limonin sok, …), močno zmanjša možnost nastanka rakotvornih snovi ob peki.
- Mesa med peko ne prebadajte z vilicami. Maščoba in sokovi, ki padejo na tleče oglje, proizvedejo dim, ki vsebuje rakotvorne snovi. Med dviganjem dim odlaga te snovi na površini mesa. Tam reagira z dušikom v mesu, nastanejo pa nitrirani PAH, ki so še bolj kancerogeni.
- Preveč pečeno meso, ki počrni, zavrzite. Rakotvorni HCA, ki ob tem nastajajo, povzročajo poškodbe DNA.
- Količina užitega mesa z žara naj bo zmerna in ne na vsakodnevni bazi. Visoka poraba zapečenih in ocvrtih mesnih izdelkov se je namreč izkazala kot pokazatelj za povečano tveganje za pojav raka na debelem črevesju, trebušni slinavki, prostati in dojkah.
- Ob mesu z žara uživajte surovo zelenjavo.
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov