Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Meso z žara povzroča raka, a obstaja več načinov, kako omiliti nastanek škodljivih snovi
Pomladanski in poletni dnevi so kot nalašč za piknike in pripravo dobrot z žara. Kljub mnogim pozitivnim lastnostim pa ima peka na žaru tudi nekaj negativnih učinkov. Verjetno ste že slišali, da meso z žara povzroča raka? Na žalost to drži, saj med peko nastajajo tri vrste različnih škodljivih snovi, in sicer: heterociklični amini (HCA), policiklični aromatični ogljikovodiki (PAH) ter končni produkti glikacije (AGE), ki jih študije povezujejo z rakom na debelem črevesju, prostati, trebušni slinavki in dojkah. Napačno pripravljeno ali zažgano meso ni koristno ne za naše zdravje kot tudi ne za naš prebavni sistem. A naj vas potolčažimo z novico, da obstaja več načinov, kako lahko omilimo nastanek teh škodljivih snovi in vseeno uživamo v dobrotah z žara. Razkriva jih Anja Pristavec, mag. inž. prehrane.
Če se držimo naslednjih pravil, lahko brezskrbno uživamo ob dobrotah z žara:
- Če je le mogoče, izberimo meso ekološke pridelave.
- Namesto kupovanja mletih mesnih pripravkov, ki pogosto vsebujejo snovi, ki nimajo nobene veze z mesom, naj trgovec izbrane kosa mesa zmelje pred vami. Začinite ga lahko sami.
- Za peko izbirajte puste kose mesa s čim manj maščobe. Ob izpostavljanju maščobe visokim temperaturam se namreč tvori več rakotvornih snovi kot pri pustem mesu.
- Mariniranje mesa z začimbami, ki vsebujejo veliko antioksidantov (kurkuma, rožmarin, česen, limonin sok, …), močno zmanjša možnost nastanka rakotvornih snovi ob peki.
- Mesa med peko ne prebadajte z vilicami. Maščoba in sokovi, ki padejo na tleče oglje, proizvedejo dim, ki vsebuje rakotvorne snovi. Med dviganjem dim odlaga te snovi na površini mesa. Tam reagira z dušikom v mesu, nastanejo pa nitrirani PAH, ki so še bolj kancerogeni.
- Preveč pečeno meso, ki počrni, zavrzite. Rakotvorni HCA, ki ob tem nastajajo, povzročajo poškodbe DNA.
- Količina užitega mesa z žara naj bo zmerna in ne na vsakodnevni bazi. Visoka poraba zapečenih in ocvrtih mesnih izdelkov se je namreč izkazala kot pokazatelj za povečano tveganje za pojav raka na debelem črevesju, trebušni slinavki, prostati in dojkah.
- Ob mesu z žara uživajte surovo zelenjavo.
Meso z žara povzroča raka, a obstaja več načinov, kako omiliti nastanek škodljivih snovi
Pomladanski in poletni dnevi so kot nalašč za piknike in pripravo dobrot z žara. Kljub mnogim pozitivnim lastnostim pa ima peka na žaru tudi nekaj negativnih učinkov. Verjetno ste že slišali, da meso z žara povzroča raka? Na žalost to drži, saj med peko nastajajo tri vrste različnih škodljivih snovi, in sicer: heterociklični amini (HCA), policiklični aromatični ogljikovodiki (PAH) ter končni produkti glikacije (AGE), ki jih študije povezujejo z rakom na debelem črevesju, prostati, trebušni slinavki in dojkah. Napačno pripravljeno ali zažgano meso ni koristno ne za naše zdravje kot tudi ne za naš prebavni sistem. A naj vas potolčažimo z novico, da obstaja več načinov, kako lahko omilimo nastanek teh škodljivih snovi in vseeno uživamo v dobrotah z žara. Razkriva jih Anja Pristavec, mag. inž. prehrane.
Če se držimo naslednjih pravil, lahko brezskrbno uživamo ob dobrotah z žara:
- Če je le mogoče, izberimo meso ekološke pridelave.
- Namesto kupovanja mletih mesnih pripravkov, ki pogosto vsebujejo snovi, ki nimajo nobene veze z mesom, naj trgovec izbrane kosa mesa zmelje pred vami. Začinite ga lahko sami.
- Za peko izbirajte puste kose mesa s čim manj maščobe. Ob izpostavljanju maščobe visokim temperaturam se namreč tvori več rakotvornih snovi kot pri pustem mesu.
- Mariniranje mesa z začimbami, ki vsebujejo veliko antioksidantov (kurkuma, rožmarin, česen, limonin sok, …), močno zmanjša možnost nastanka rakotvornih snovi ob peki.
- Mesa med peko ne prebadajte z vilicami. Maščoba in sokovi, ki padejo na tleče oglje, proizvedejo dim, ki vsebuje rakotvorne snovi. Med dviganjem dim odlaga te snovi na površini mesa. Tam reagira z dušikom v mesu, nastanejo pa nitrirani PAH, ki so še bolj kancerogeni.
- Preveč pečeno meso, ki počrni, zavrzite. Rakotvorni HCA, ki ob tem nastajajo, povzročajo poškodbe DNA.
- Količina užitega mesa z žara naj bo zmerna in ne na vsakodnevni bazi. Visoka poraba zapečenih in ocvrtih mesnih izdelkov se je namreč izkazala kot pokazatelj za povečano tveganje za pojav raka na debelem črevesju, trebušni slinavki, prostati in dojkah.
- Ob mesu z žara uživajte surovo zelenjavo.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov