Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati

23.05.2018


Fitinska kislina onemogoča absorpcijo mineralov, a hkrati deluje protirakavo

Žita in stročnice za človeka že stoletja predstavljajo enega najpomembnejših virov energije. Poleg njihove visoke energijske vsebnosti žita, predvsem pa stročnice, vsebujejo še pomemben delež beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k urejeni prebavi. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati in zakaj so to počeli že naši predniki? Razlog je razgradnja fitinske kisline. Ta je naravno prisotna v večini žit in stročnic in s svojo prisotnostjo v črevesju onemogoča absorpcijo mineralov, hkrati pa, kot dokazujejo raziskave, deluje protirakavo. Prisluhnite pogovoru z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.

Čeprav se fitinski kislini težko povsem izognemo, pa lahko njeno vsebnost v živilih s primerno pripravo močno zmanjšamo. To je še posebej pomembno za ljudi, ki jim primanjkuje mineralov in/ali so slabokrvni. Raziskave so pokazale, da samo kuhanje ne prispeva prav veliko k razgradnji fitinske kisline, saj se njena vsebnost pri toplotni obdelavi zmanjša le za približno deset odstotkov.

Kaj lahko torej še storimo?

  • Žita (predvsem rž in pšenico) in stročnice pred kuhanjem na sobni temperaturi namakajmo vsaj 12 ur (pa do 24). Pred kuhanjem vodo, v kateri smo semena namakali, zavrzimo, saj se je fitinska kislina med namakanjem izločila vanjo.
  • Semena po namaknju še 2-3 dni kalimo, saj je kaljenje najbolj učinkovit način za razgradnjo fitinske kisline. Po treh dneh kaljenja se je namreč razgradi tudi do 75 odstotkov.

Vir: Inštitut za nutricionistiko


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati

23.05.2018


Fitinska kislina onemogoča absorpcijo mineralov, a hkrati deluje protirakavo

Žita in stročnice za človeka že stoletja predstavljajo enega najpomembnejših virov energije. Poleg njihove visoke energijske vsebnosti žita, predvsem pa stročnice, vsebujejo še pomemben delež beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k urejeni prebavi. Pa ste se kdaj vprašali, zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati in zakaj so to počeli že naši predniki? Razlog je razgradnja fitinske kisline. Ta je naravno prisotna v večini žit in stročnic in s svojo prisotnostjo v črevesju onemogoča absorpcijo mineralov, hkrati pa, kot dokazujejo raziskave, deluje protirakavo. Prisluhnite pogovoru z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.

Čeprav se fitinski kislini težko povsem izognemo, pa lahko njeno vsebnost v živilih s primerno pripravo močno zmanjšamo. To je še posebej pomembno za ljudi, ki jim primanjkuje mineralov in/ali so slabokrvni. Raziskave so pokazale, da samo kuhanje ne prispeva prav veliko k razgradnji fitinske kisline, saj se njena vsebnost pri toplotni obdelavi zmanjša le za približno deset odstotkov.

Kaj lahko torej še storimo?

  • Žita (predvsem rž in pšenico) in stročnice pred kuhanjem na sobni temperaturi namakajmo vsaj 12 ur (pa do 24). Pred kuhanjem vodo, v kateri smo semena namakali, zavrzimo, saj se je fitinska kislina med namakanjem izločila vanjo.
  • Semena po namaknju še 2-3 dni kalimo, saj je kaljenje najbolj učinkovit način za razgradnjo fitinske kisline. Po treh dneh kaljenja se je namreč razgradi tudi do 75 odstotkov.

Vir: Inštitut za nutricionistiko


25.11.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.11.2015

Vino

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


11.11.2015

Vino

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.11.2015

Veste kaj jeste - Light

Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?


04.11.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.10.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.10.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.10.2015

Transmaščobe

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.10.2015

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 17 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov