Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Žita naj vsebujejo čim več vlaknin, saj te ugodno vplivajo na zdravje
Če ste starši malim ali malce starejšim nadobudnežem, potem zagotovo dobro veste, kako hitro pisane in raznobarvne embalaže izdelkov na trgovskih policah privabljajo oči in pozornost naših najmlajših. Proizvajalci in oblikovalci izdelkov se tega sila dobro zavedajo in s slikami risanih junakov, prisrčnimi nasmejanimi živalmi in živimi barvami ciljajo ravno na otroke, ki danes pomembno vplivajo na izbor živil v trgovini. Lep primer tega so žita za zajtrk, ki jih mnogi starši prištevajo med zdrava živila, žal pa so zaradi visoke vsebnosti sladkorja bolj primerna za sladico kot za zajtrk.
“Pred nakupom si oglejte podatke v hranilni tabeli. Žita, ki vsebujejo več kot 15 gramov sladkorja, ponudite otroku za zajtrk le poredko. Pri izbiri bodite pozorni tudi na podatek o vsebnosti vlaknin – teh naj bo več kot 6 gramov na 100 gramov izdelka. Žita, ki niso namenjena izključno otrokom, so običajno boljša izbira, saj vsebujejo manj sladkorja.” Nika Kremić, ZPS
Prehranske vlaknine ugodno vplivajo na zdravje, saj naj bi zavirale nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj. Po priporočilih naj otrok do treh let dnevno zaužije 11 g in najstnik (13 do 15 let) 25 gramov prehranskih vlaknin. Predvsem pri otrocih, ki pojedo premalo sadja in zelenjave, je priporočljivo izbrati izdelke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin.
Vir: ZPS
Žita naj vsebujejo čim več vlaknin, saj te ugodno vplivajo na zdravje
Če ste starši malim ali malce starejšim nadobudnežem, potem zagotovo dobro veste, kako hitro pisane in raznobarvne embalaže izdelkov na trgovskih policah privabljajo oči in pozornost naših najmlajših. Proizvajalci in oblikovalci izdelkov se tega sila dobro zavedajo in s slikami risanih junakov, prisrčnimi nasmejanimi živalmi in živimi barvami ciljajo ravno na otroke, ki danes pomembno vplivajo na izbor živil v trgovini. Lep primer tega so žita za zajtrk, ki jih mnogi starši prištevajo med zdrava živila, žal pa so zaradi visoke vsebnosti sladkorja bolj primerna za sladico kot za zajtrk.
“Pred nakupom si oglejte podatke v hranilni tabeli. Žita, ki vsebujejo več kot 15 gramov sladkorja, ponudite otroku za zajtrk le poredko. Pri izbiri bodite pozorni tudi na podatek o vsebnosti vlaknin – teh naj bo več kot 6 gramov na 100 gramov izdelka. Žita, ki niso namenjena izključno otrokom, so običajno boljša izbira, saj vsebujejo manj sladkorja.” Nika Kremić, ZPS
Prehranske vlaknine ugodno vplivajo na zdravje, saj naj bi zavirale nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj. Po priporočilih naj otrok do treh let dnevno zaužije 11 g in najstnik (13 do 15 let) 25 gramov prehranskih vlaknin. Predvsem pri otrocih, ki pojedo premalo sadja in zelenjave, je priporočljivo izbrati izdelke, ki vsebujejo več prehranskih vlaknin.
Vir: ZPS
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov