Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov