Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Neveljaven email naslov