Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” v ospredje postavljamo kašice za najmlajše. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so podrobno pregledali 12 žitnih in mlečno žitnih kašic, ki vsebujejo zdrob. Izbrali so le osnovne izdelke, brez dodanega suhega sadja, keksov ali čokolade, saj izdelki z dodatki za prehrano dojenčkov niso priporočljivi. A tudi v žitnih kašicah se lahko skrivajo dodatni sladkor in nepotrebni aditivi, zato si gre ob nakupu vzeti čas in pozorno prebrati seznam sestavin in hranilnih tabel na izdelku, poudarja Anja Zupan z ZPS, ki v pogovoru povzema ugotovitve primerjalnega ocenjevanja. Vabljeni k poslušanju!
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Če bi vas povprašali po dioksinih, furanih in PCB-jih bi bržkone večina le skomignila z rameni. A brez skrbi. Bolj kot to, kako jih poimenovati, je pomembno, da vemo, da so med nami, da nastajajo zaradi človekovega onesnaževanja in da se lahko nahajajo tudi v živilih. V hrani jih gre najti zlasti v maščobnem tkivu živali, akumulirajo pa se po prehranjevalni verigi navzgor. Kar pomeni, da je človek tisti, ki jih užije zadnji. Ker gre za halogenirane organske spojine, ki se razgrajujejo zelo počasi in so razvrščene med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal, je prav, da o njih zopet spomnimo v rubriki Veste, kaj jeste. Pogovarjali smo se z dr. Urško Blaznik z NIJZ.
Ko govorimo o smernicah zdrave prehrane, govorimo o pravilnem rednem uživanju sadja, ki bistveno pripomore k boljšemu počutju in zdravju. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Sadje poleg vode vsebuje veliko vitaminov, vlaknin ter tudi mineralov in ogljikovih hidratov. V zadnjih urah je marsikdo zaužil izjemne količine različne hrane, velikonočni prazniki so za nami. In marsikateri obrok si lahko olajšamo ali ga prilagodimo tako, da zaužijemo sadje. Je pomembno, kdaj se zaužije sadje? Kako je z eksotičnim sadjem? Katere so koristi teh vrst sadja? Podrobneje v pogovoru s strokovnjakom za zdravo prehrano Mariem Sambolcem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
O sirnih namazih bo tekla beseda v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Mnogi si ga, verjamemo, radi privoščite ob jutrih ali večerih na rezini kruha, ob skodelici čaja ali kave. Nemalo vrst jih je najti na trgovskih policah. Med njimi sicer ni bistvenih razlik, vseeno pa obstajajo, zato je prav, da izberemo tiste, ki so po svoji prehranski sestavi najbolj ugodni. Na Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili primerjalni test desetih sirnih namazov. Preverili so njihovo sestavo in senzorične lastnosti. O testu smo se pogovarjali z Anjo Zupan, prehransko strokovnjakinjo z ZPS.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov