Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
S pravilno prehrano do boljšega počutja in boljših kognitivnih sposobnosti
Zagotovo ste že slišali za črevesno mikrobioto – bakterije, ki bivajo v našem črevesju. Do nedavnega je veljalo, da imajo te bakterije pomembno vlogo predvsem pri prebavi, v zadnjem času pa se pojavlja veliko raziskav, ki ugotavljajo, da imajo vpliv tudi na možgane in počutje. Ne čudi torej, da črevesju nekateri pravijo tudi “drugi možgani”. Znano pa je, da na mikrobioto v našem črevesju vpliva več dejavnikov: od načina rojstva, do stresa in hrane, ki jo uživamo. O povezavi mikrobiote, možganov in hrane, z mag. Anjo Pristavec, inženirko prehrane.
“Morda je manj znan podatek, da se največ dopamina, ki je živčni prenašalec in deluje poživljajoče in mu rečemo tudi hormon dobrega počutja, tvori v debelem črevesju pod vplivom bakterij. Tu nastaja tudi serotonin kot hormon sreče in naravni antidepresiv. Dejansko ga v črevesju nastane 90 %, v možganih pa le 10 %. Če se torej prehranjujemo tako, da bomo nahranili koristne bakterije, lahko to vpliva tudi na občutek sreče in zadovoljstva.” mag. Anja Pristavec
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Neveljaven email naslov