Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Maslo ali margarina? V preteklosti sta se že oba znašla na zatožni klopi.
Na prehransko tehtnico tokrat postavljamo maslo in margarino. Znana je anekdota, v kateri na vprašanje Katere so tri najpomembnejše stvari v francoski kuhinji? dobimo odgovor maslo, maslo, maslo. Ta zapoved francoske kulinarike sicer ne bi navdušila prehranskih strokovnjakov, a to še ne pomeni, da je treba maslo »izgnati« iz vsakodnevne prehrane. Mag. Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko.
Nesporno je, da njegova uporaba pri kuhanju daje določenim jedem svojstven okus, telo pa nam ne bo tako hvaležno. 100 g masla v povprečju vsebuje 240 mg holesterola in 62 gramov nasičenih maščobnih kislin.
Dnevni vnos nasičenih maščobnih kislin naj ne bi presegal 20 gramov, z eno žlico masla pa jih v telo vnesemo približno sedem gramov.
Seveda maslo ni samo slaba maščoba, saj vsebuje tudi antioksidante, vitamin D, kalcij …
Po drugi strani so spet v prednosti margarine – druge generacije, ki so narejene po postopkih brez hidrogeniranja, kar ima za posledico nizko vsebnost trans maščob.
Danes imamo na tržišču že kar nekaj margarin, ki so jim dodani rastlinski steroli. Uživanje takih margarin je priporočljivo za tiste, ki že imajo povišano raven holesterola.
Pod črto: maslo ali margarina? Margarina ali maslo?
Pozorni bodimo na vsebnost trans maščob, oboje – margarino in maslo – pa uživajmo zmerno tako kot druga maščobna živila. V zdravi prehrani sicer kot vir maščob najbolj priporočajo oreške in hladno stiskana rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami.
Maslo ali margarina? V preteklosti sta se že oba znašla na zatožni klopi.
Na prehransko tehtnico tokrat postavljamo maslo in margarino. Znana je anekdota, v kateri na vprašanje Katere so tri najpomembnejše stvari v francoski kuhinji? dobimo odgovor maslo, maslo, maslo. Ta zapoved francoske kulinarike sicer ne bi navdušila prehranskih strokovnjakov, a to še ne pomeni, da je treba maslo »izgnati« iz vsakodnevne prehrane. Mag. Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko.
Nesporno je, da njegova uporaba pri kuhanju daje določenim jedem svojstven okus, telo pa nam ne bo tako hvaležno. 100 g masla v povprečju vsebuje 240 mg holesterola in 62 gramov nasičenih maščobnih kislin.
Dnevni vnos nasičenih maščobnih kislin naj ne bi presegal 20 gramov, z eno žlico masla pa jih v telo vnesemo približno sedem gramov.
Seveda maslo ni samo slaba maščoba, saj vsebuje tudi antioksidante, vitamin D, kalcij …
Po drugi strani so spet v prednosti margarine – druge generacije, ki so narejene po postopkih brez hidrogeniranja, kar ima za posledico nizko vsebnost trans maščob.
Danes imamo na tržišču že kar nekaj margarin, ki so jim dodani rastlinski steroli. Uživanje takih margarin je priporočljivo za tiste, ki že imajo povišano raven holesterola.
Pod črto: maslo ali margarina? Margarina ali maslo?
Pozorni bodimo na vsebnost trans maščob, oboje – margarino in maslo – pa uživajmo zmerno tako kot druga maščobna živila. V zdravi prehrani sicer kot vir maščob najbolj priporočajo oreške in hladno stiskana rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Izboljševanje sestave živil je izraz, ki se sliši nekoliko zagonetno in nekaj, s čimer bi se bržkone morala ukvarjati prehranska industrija. A tudi v domači kuhinji lahko pripravimo jedi z bolj ugodno prehransko sestavo. To preprosto pomeni, da pri pripravi jedi dodamo manj škodljivih maščob, sladkorja ali soli. Ker se bližajo prazniki in bodo mize obložene z dobrotami, smo kot primer vzeli piškote. Prehranska strokovnjakinja Anja Zupan je raziskovala, ali se všečnost piškotov spremeni, če jim odvzamemo ali sladkor ali maslo, in ali to pomeni, da recepte za peko sladic lahko beremo tudi z zadržkom in kritično distanco. Dodajamo tudi nasvete za modro kupovanje piškotov in sladic.
Repo lahko uživamo surovo, kuhano, še posebej pogosto pa v poznojesenskem in zimskem času na krožnikih kraljuje kisla repa. Njeno odličnost gre iskati v nizki kalorični vrednosti, visoki vsebnosti antioksidantov ter vitaminov in mineralov, s termično obdelavo pa, po besedah prof. dr. Janeza Hribarja z Biotehniške fakultete v Ljubljani, hranilne vrednosti skoraj ne izgubi. O tem, kaj repa vsebuje, od kod njen ostrejši, celo rahlo pekoč okus in tudi, kako jo hraniti, o vsem tem prisluhnite v tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?«.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Kako se uspešno postarati? Del odgovora je tudi ustrezna prehrana. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Ogljikovi hidrati. Kako jih ob poplavi nasprotujočih si informacij pravzaprav razumeti? Zmeda, kot pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko, izhaja iz dejstva, da so OH makrohranilo, za katerega zdravstvene organizacije niso priporočile minimalnega dnevnega vnosa. Poleg tega nas različni, pogosto tudi samooklicani prehranski svetovalci, prek nekaterih komercialnih medijev in družbenih omrežij zavajajo z idejami o tem, da je treba jesti čim manj OH ker redijo in ker so nezdravi. Odgovor pa nikakor ni enoznačen, OH se med seboj namreč zelo razlikujejo. Enačiti sladkor in rafinirano belo moko z vlakninami pač ne gre.
Vitaminske tablete, minerali, probiotiki, pripravki za hujšanje, beljakovinski napitki za športnike, omega-3 maščobne kisline, alge, čebelji pridelki … Vse to sodi med prehranska dopolnila, katerih uporaba tudi pri nas že nekaj časa vztrajno narašča. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne ter jih uživa nekritično, a v res široki ponudbi so tudi nekatere, ki lahko povzročijo različne težave in neželene reakcije. Tudi sicer se je pred uporabo prehranskih dopolnil priporočljivo dobro pozanimati o sestavi, učinkih in morebitnih kontraindikacijah. Pri prehranskih dopolnilih je zelo pomembno, da veste, kaj v resnici jeste, pravi mag. Martina Puc, magistra farmacije in odlična poznavalka področja prehranskih dopolnil.
Neveljaven email naslov