Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Prazna vreča ne stoji pokonci

24.10.2018

Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije

Če se resneje ukvarjate s športom, morate poskrbeti za dovolj energije in svoji prehrani dodati predvsem več soli

V tednu pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji, 23. Ljubljanskim maratonom, smo v rubriki Veste, kaj jeste, pod drobnogled vzeli prehrano rekreativnih športnikov. Tudi zanje velja, da je v osnovi potrebno upoštevati priporočila o zdravem prehranjevanju, a potrebnih je tudi nekaj prilagoditev, predvsem povezanih z vnašanjem soli v telo, pravi doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., strokovnjakinje za klinično in športno prehrano z Onkološkega inštituta Ljubljana:

“Kadarkoli tečemo ali kolesarimo malo dlje, so temperature ali vlaga visoke, če je hud mraz, moramo poskrbeti, da poleg vode v telo vnesemo zadostno količino mineralov, predvsem soli. Kar pa ni enako kot priporočila za zdravo prehrano, kjer naj bi sol omejevali.”

Najlažje bomo dodatno sol v telo vnesli s športnimi pijačami, ki so zaradi vsebnosti sladkorja lahko tudi vir energije. “Ko se rekreiramo, tega ne smemo delati na prazno. Po koncu treninga pa ne smemo stradati,” opozarja dr. Rotovnik Kozjek, ki post po treningu opisuje kot “čudovit način, da se nam po nekaj časa ne da več rekreirati”.

“Tako kot je potrebno pred preizkušnjo oz. tekmo graditi optimalno vadbo, je potrebno zgraditi tudi prehransko strategijo,” pravi strokovnjakinja. V primeru maratona dan pred tekom priporoča lahko hrano, ki naj je ne bo preveč. Zjutraj prav tako jejmo lahko hrano. Zajtrk naj vsebuje pretežno ogljikove hidrate, prav nam bo prišla tudi dodatna tekočina:

“Je pa energijo potrebno začeti nadomeščati že takoj na začetku, ker nam jo bo sicer na takšni razdalji prehitro zmanjkalo.”

Ob koncu dr. Rotovnik Kozjek poudarja, da moramo s hrano vseeno imeti tudi veselje. Po tekmi ali dobrem treningu si lahko privoščimo tudi tisto, kar imamo zelo radi, pa ni ravno najbolj zdravo ali katero od  t. i. energijskih bomb: “Tako bo veselje dvojno – ker smo dobro vadili in ker smo pojedli nekaj, kar nam je v veselje.”


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Prazna vreča ne stoji pokonci

24.10.2018

Če se resneje ukvarjate s športom, morate svoji prehrani dodati predvsem več soli, ter poskbeti za dovolj energije

Če se resneje ukvarjate s športom, morate poskrbeti za dovolj energije in svoji prehrani dodati predvsem več soli

V tednu pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji, 23. Ljubljanskim maratonom, smo v rubriki Veste, kaj jeste, pod drobnogled vzeli prehrano rekreativnih športnikov. Tudi zanje velja, da je v osnovi potrebno upoštevati priporočila o zdravem prehranjevanju, a potrebnih je tudi nekaj prilagoditev, predvsem povezanih z vnašanjem soli v telo, pravi doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., strokovnjakinje za klinično in športno prehrano z Onkološkega inštituta Ljubljana:

“Kadarkoli tečemo ali kolesarimo malo dlje, so temperature ali vlaga visoke, če je hud mraz, moramo poskrbeti, da poleg vode v telo vnesemo zadostno količino mineralov, predvsem soli. Kar pa ni enako kot priporočila za zdravo prehrano, kjer naj bi sol omejevali.”

Najlažje bomo dodatno sol v telo vnesli s športnimi pijačami, ki so zaradi vsebnosti sladkorja lahko tudi vir energije. “Ko se rekreiramo, tega ne smemo delati na prazno. Po koncu treninga pa ne smemo stradati,” opozarja dr. Rotovnik Kozjek, ki post po treningu opisuje kot “čudovit način, da se nam po nekaj časa ne da več rekreirati”.

“Tako kot je potrebno pred preizkušnjo oz. tekmo graditi optimalno vadbo, je potrebno zgraditi tudi prehransko strategijo,” pravi strokovnjakinja. V primeru maratona dan pred tekom priporoča lahko hrano, ki naj je ne bo preveč. Zjutraj prav tako jejmo lahko hrano. Zajtrk naj vsebuje pretežno ogljikove hidrate, prav nam bo prišla tudi dodatna tekočina:

“Je pa energijo potrebno začeti nadomeščati že takoj na začetku, ker nam jo bo sicer na takšni razdalji prehitro zmanjkalo.”

Ob koncu dr. Rotovnik Kozjek poudarja, da moramo s hrano vseeno imeti tudi veselje. Po tekmi ali dobrem treningu si lahko privoščimo tudi tisto, kar imamo zelo radi, pa ni ravno najbolj zdravo ali katero od  t. i. energijskih bomb: “Tako bo veselje dvojno – ker smo dobro vadili in ker smo pojedli nekaj, kar nam je v veselje.”


21.03.2018

Mikroplastika v vzorcih vode

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.03.2018

Za starejše naj velja previdnost pri nekaterih skupinah živil

Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.


07.03.2018

Pasirani paradižnik

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.02.2018

Predelane mesnine

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.02.2018

Kis

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.02.2018

Predpakirani krofi

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


31.01.2018

Prehrana na delovnem mestu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


24.01.2018

Kakav in čokolada

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


17.01.2018

Zamrznjena pica - polnovreden obrok?

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


10.01.2018

V izdelkih s sadjem sadja praviloma le za vzorec

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


03.01.2018

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.12.2017

S preveč fosfatov do izgube kalcija

Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.


20.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.12.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


29.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


22.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


15.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


08.11.2017

Napitki iz oreščkov in žit

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.


01.11.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 11 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov