Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi velike vsebnosti antioksidantov preprečuje razvoj degenerativnih bolezni, ščiti celice pred poškodbami in deluje varovalno na sistem srca in ožilja
Kislemu zelju bi lahko rekli tudi kralj zimske prehrane, ker je bogat vir vitaminov, mineralov in vlaknin, s čimer ugodno vpliva na naš imunski sistem. Prvoten pomen kisanja zelja je bilo konzerviranje, danes pa zaradi majhne vsebnosti maščob in ogljikovih hidratov velja za nizkokalorično živilo in je zelo dragocen del pestre in uravnotežene prehrane. Zakaj je tako zelo cenjeno, ali obstaja razlika med tistim, kupljenim v trgovini, in tistim z lokalne tržnice ter zakaj je bolje kupovati zelje belih odtenkov kot rumenih, o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Janezom Hribarjem z Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Bolje je, kot pravi dr. Hribar, namesto rumenega izbrati belo zelje:
“Razlike v barvi zelja nastajajo v procesu priprave surovine. Razlog je lahko prezrelost, tudi starost surovine ali to, da pred kisanjem niso bili odstranjeni krovni listi, medtem ko se siva barva lahko pojavi zaradi neustreznega gnojenja. Če so obarvanosti večje, je prišlo do oksidacije, kar pomeni do sprememb, pri katerih se prehranska vrednost zelja znižuje.”
Zaradi velike vsebnosti antioksidantov preprečuje razvoj degenerativnih bolezni, ščiti celice pred poškodbami in deluje varovalno na sistem srca in ožilja
Kislemu zelju bi lahko rekli tudi kralj zimske prehrane, ker je bogat vir vitaminov, mineralov in vlaknin, s čimer ugodno vpliva na naš imunski sistem. Prvoten pomen kisanja zelja je bilo konzerviranje, danes pa zaradi majhne vsebnosti maščob in ogljikovih hidratov velja za nizkokalorično živilo in je zelo dragocen del pestre in uravnotežene prehrane. Zakaj je tako zelo cenjeno, ali obstaja razlika med tistim, kupljenim v trgovini, in tistim z lokalne tržnice ter zakaj je bolje kupovati zelje belih odtenkov kot rumenih, o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Janezom Hribarjem z Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Bolje je, kot pravi dr. Hribar, namesto rumenega izbrati belo zelje:
“Razlike v barvi zelja nastajajo v procesu priprave surovine. Razlog je lahko prezrelost, tudi starost surovine ali to, da pred kisanjem niso bili odstranjeni krovni listi, medtem ko se siva barva lahko pojavi zaradi neustreznega gnojenja. Če so obarvanosti večje, je prišlo do oksidacije, kar pomeni do sprememb, pri katerih se prehranska vrednost zelja znižuje.”
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov