Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Beljakovine

30.01.2019


Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.

O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.

“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec 

Kaj je treba vedeti?

  • Odrasel človek dnevno potrebuje minimalno 1,5 – 2 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši odrasli nekoliko več.
  • Beljakovine so sestavljene so iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih (za odrasle), oziroma 11 (za otroke).
  • Nahajajo se v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora.
  • Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke.
  • Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žiti, riža ali koruze.
  • S pestro in uravnoteženo prehrano je mogoče zaužiti dovolj skupnih beljakovin in esencialnih aminokislin.

 

Vir: prehrana.si


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Beljakovine

30.01.2019


Živila živalskega izvora v splošnem vsebujejo več skupnih beljakovin od rastlinskih živil, hkrati pa vsebujejo tudi večje deleže človeku esencialnih aminokislin.

O beljakovinah, rastlinskih in živalskih, njihovih razlikah in pomembnosti za naš organizem bomo govorili v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?”. Beljakovine sicer sodijo med makrohranila, saj jih s hrano velja zaužiti v večjih količinah. Poleg tega so vir dušika in aminokislin, iz katerih telo gradi lastne beljakovine, v telesu pa imajo mnoge, za življenje pomembne funkcije. O beljakovinah smo se pogovarjali s prehranskim strokovnjakom, Mariem Sambolcem.

“Aminokisline gradijo beljakovine. In teh aminokislin je 22. Izmed 22-ih je 8, morda 9 takšnih, ki jih telo ne more proizvesti samo in jih moramo v telo vnesti z živili. Živalski izdelki slovijo po tem, da so vir vseh esencialnih aminokislin. Rastlinskim virom pa praviloma manjka vsaj ena od teh. Zato moramo kot lego kocke sestaviti in kombinirati različne vire rastlinske prehrane v celoto, če živalskih ne uživamo. Kombinacija stročnic, žitaric, gomoljnic… Po tem se živalski in rastlinski viri beljakovin razlikujejo.” Mario Sambolec 

Kaj je treba vedeti?

  • Odrasel človek dnevno potrebuje minimalno 1,5 – 2 g beljakovin na kilogram telesne mase, otroci, nosečnice, doječe matere, športniki in starejši odrasli nekoliko več.
  • Beljakovine so sestavljene so iz različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih (za odrasle), oziroma 11 (za otroke).
  • Nahajajo se v mnogih živilih živalskega in rastlinskega izvora.
  • Živila živalskega izvora so vir zelo kakovostnih beljakovin, vendar moramo biti pri njihovem uživanju pozorni, da ne zaužijemo preveč (nasičenih) maščob. Med dobre vire živalskih beljakovin uvrščamo pusto meso, jajca, mleko in mlečne izdelke.
  • Tudi živila rastlinskega izvora so lahko dober vir beljakovin, vendar je njihova aminokislinska sestava manj optimalna. Ta problem se učinkovito razreši s kombiniranjem uživanja različnih rastlinskih virov beljakovin, npr. stročnic (soja, fižol,..) in žiti, riža ali koruze.
  • S pestro in uravnoteženo prehrano je mogoče zaužiti dovolj skupnih beljakovin in esencialnih aminokislin.

 

Vir: prehrana.si


18.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


11.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.01.2017

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.12.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.11.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


26.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


19.10.2016

Predpripravljene omake

V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


12.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


05.10.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


21.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


14.09.2016

Veste, kaj jeste

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


07.09.2016

Veste, kaj jeste?: Ribe

Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.


Stran 14 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov