Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk
»Brez dodanega sladkorja!«, »Vsebuje vitamina A in C« ali pa »Krepi imunski sistem!«. Takšne in podobne trditve je pogosto mogoče najti napisane na embalažah živil, tudi tistih z manj ugodno prehransko sestavo, in so odlično marketinško orodje proizvajalcev živilskih izdelkov. Pa takšne prehranske in zdravstvene trditve vedno tudi držijo? To je zanimalo raziskovalce na Inštitutu za nutricionistiko. Izvedli so obsežno raziskavo, v kateri so primerjali prehranski profil več kot 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. O rezultatih raziskave v tokratni rubriki Veste, kaj jeste? Pogovarjali smo se z dr. Urško Pivk Kupirovič z Inštituta za nutricionistiko.
“Rezultati raziskave so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so takšne trditve pomembno marketinško orodje. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 odstotkov izdelkov s takšnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave. Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67 odstotkov s trditvami označenih predpakiranih živil.” – dr. Pivk Kupirovič
Rezultati raziskave so bili med drugim objavljeni v ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa in več raziskovalnih projektov, ki sta ga financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje RS. Ker ta hip poteka proces evalvacije evropske zakonodaje s področja trditev, je bila o rezultati že obveščena tudi Evropska komisija.
Za še posebej problematične so se pokazale nekatere skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, npr. pijače, jogurtovi napitki in žita za zajtrk
»Brez dodanega sladkorja!«, »Vsebuje vitamina A in C« ali pa »Krepi imunski sistem!«. Takšne in podobne trditve je pogosto mogoče najti napisane na embalažah živil, tudi tistih z manj ugodno prehransko sestavo, in so odlično marketinško orodje proizvajalcev živilskih izdelkov. Pa takšne prehranske in zdravstvene trditve vedno tudi držijo? To je zanimalo raziskovalce na Inštitutu za nutricionistiko. Izvedli so obsežno raziskavo, v kateri so primerjali prehranski profil več kot 6000 živil, ki so se tržila v Sloveniji. O rezultatih raziskave v tokratni rubriki Veste, kaj jeste? Pogovarjali smo se z dr. Urško Pivk Kupirovič z Inštituta za nutricionistiko.
“Rezultati raziskave so pokazali, da je bila več kot četrtina pregledanih izdelkov označena s prehransko ali zdravstveno trditvijo, kar potrjuje, da so takšne trditve pomembno marketinško orodje. Upoštevajoč manj strog Avstralski model za profiliranje je bilo ugotovljeno, da kar 32 odstotkov izdelkov s takšnimi trditvami nima ustrezne hranilne sestave. Strožji model SZO je med manj zdrava živila razvrstil celo 67 odstotkov s trditvami označenih predpakiranih živil.” – dr. Pivk Kupirovič
Rezultati raziskave so bili med drugim objavljeni v ugledni mednarodni znanstveni reviji Nutrients. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa in več raziskovalnih projektov, ki sta ga financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Ministrstvo za zdravje RS. Ker ta hip poteka proces evalvacije evropske zakonodaje s področja trditev, je bila o rezultati že obveščena tudi Evropska komisija.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov