Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Veste, kaj jeste

27.02.2019


Ko jemo, hranimo dva organizma – nas in črevesne bakterije

O črevesni mikrobioti bo tekla beseda v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. O njej smo v naši rubriki pred časom že govorili, zlasti o povezavi možganov in mikrobiote, danes pa dodajamo še nekaj zanimivih dognanj znanosti glede pomembnosti ohranjanja zdrave mikrobiote. Enotne definicije o tem, kaj je zdrava mikrobiota, sicer še ni, se pa raziskovalci strinjajo, da moramo imeti zelo veliko bakterij, biti morajo zelo raznovrstne in med njimi morajo biti določene vrste, ki so za nas koristne. Ko govorimo o vplivu hrane na mikrobioto, pa je prav, da se zavedamo, da hranimo pravzaprav dva organizma, poudarja biologinja, prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na medicinski fakulteti v Mariboru.  Prvi organizem smo mi, drugi so naše bakterije. Vabljeni k poslušanju!

Največ škode naši mikrobioti povzroči predelana hrana, opozarja dr. Maja Rupnik:

“Razlog je v tem, da predelana hrana vsebuje veliko umetnih snovi, kot so umetna sladila, emulgatorji in za vsakega od teh je bilo v živalskih poskusih ugotovljeno, da škodujejo črevesni mikrobioti.”

Zakaj nekomu tako dišijo slaščice, drugemu meso, tretjemu zelenjava? V naši mikrobioti je najti tudi del razlage za to, kakšna hrana nam v določenem trenutku godi:

“Tako pri nekaterih živalih pa tudi pri ljudeh je že bilo ugotovljeno, da lahko naše črevesne bakterije pošiljajo signale v možgane z zahtevo po določenem tipu hrane, ki jo imajo one najraje, in tako poskrbijo za svoje preživetje. Ni pa nujno, da signali vedno prihajajo od tistih, za nas koristnih bakterij, in zato ni nujno, da je te signale treba v celoti ubogati.”

So ljudje, ki imajo porušeno mikrobioto zaradi kroničnih bolezni, dolgotrajnega uživanja antibiotikov ipd. Na vprašanje, ali si je mogoče pomagati s probiotiki, ki so na voljo v lekarnah, dr. Maja Rupnik takole odgovarja:

“Probiotiki gotovo lahko pomagajo pri vzpostavljanju vnovičnega ravnovesja v črevesni mikrobioti. Študije kažejo, da so to lahko probiotiki, ki vsebujejo samo eno ali dve bakteriji, čeprav bi logično pričakovali, da so še boljši tisti, ki vsebujejo zelo veliko raznovrstnih bakterij. Zdi se mi pomembno poudariti dejstvo, da tudi probiotiki niso bonbončki in da nenehno jemanje probiotikov verjetno ni najkoristnejše. Tako namreč dobivamo v naše telo veliko število mikroorganizmov, ki so nam po svoje tuji. Zato je bolje probiotike uporabljati v primeru, ko gre za redke enkratne dogodke, ko smo iz nekega razloga porušili svojo mikrobioto – zaradi stresa, potovanja, diete, antibiotikov … Pozneje pa je najbolje mikrobioto vzdrževati v raznovrstnosti in pestrosti tako, da ji ponudimo čim bolj raznovrstno prehrano in s tem spodbujamo rast čim večjega števila mikroorganizmov.”


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Veste, kaj jeste

27.02.2019


Ko jemo, hranimo dva organizma – nas in črevesne bakterije

O črevesni mikrobioti bo tekla beseda v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?. O njej smo v naši rubriki pred časom že govorili, zlasti o povezavi možganov in mikrobiote, danes pa dodajamo še nekaj zanimivih dognanj znanosti glede pomembnosti ohranjanja zdrave mikrobiote. Enotne definicije o tem, kaj je zdrava mikrobiota, sicer še ni, se pa raziskovalci strinjajo, da moramo imeti zelo veliko bakterij, biti morajo zelo raznovrstne in med njimi morajo biti določene vrste, ki so za nas koristne. Ko govorimo o vplivu hrane na mikrobioto, pa je prav, da se zavedamo, da hranimo pravzaprav dva organizma, poudarja biologinja, prof. dr. Maja Rupnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na medicinski fakulteti v Mariboru.  Prvi organizem smo mi, drugi so naše bakterije. Vabljeni k poslušanju!

Največ škode naši mikrobioti povzroči predelana hrana, opozarja dr. Maja Rupnik:

“Razlog je v tem, da predelana hrana vsebuje veliko umetnih snovi, kot so umetna sladila, emulgatorji in za vsakega od teh je bilo v živalskih poskusih ugotovljeno, da škodujejo črevesni mikrobioti.”

Zakaj nekomu tako dišijo slaščice, drugemu meso, tretjemu zelenjava? V naši mikrobioti je najti tudi del razlage za to, kakšna hrana nam v določenem trenutku godi:

“Tako pri nekaterih živalih pa tudi pri ljudeh je že bilo ugotovljeno, da lahko naše črevesne bakterije pošiljajo signale v možgane z zahtevo po določenem tipu hrane, ki jo imajo one najraje, in tako poskrbijo za svoje preživetje. Ni pa nujno, da signali vedno prihajajo od tistih, za nas koristnih bakterij, in zato ni nujno, da je te signale treba v celoti ubogati.”

So ljudje, ki imajo porušeno mikrobioto zaradi kroničnih bolezni, dolgotrajnega uživanja antibiotikov ipd. Na vprašanje, ali si je mogoče pomagati s probiotiki, ki so na voljo v lekarnah, dr. Maja Rupnik takole odgovarja:

“Probiotiki gotovo lahko pomagajo pri vzpostavljanju vnovičnega ravnovesja v črevesni mikrobioti. Študije kažejo, da so to lahko probiotiki, ki vsebujejo samo eno ali dve bakteriji, čeprav bi logično pričakovali, da so še boljši tisti, ki vsebujejo zelo veliko raznovrstnih bakterij. Zdi se mi pomembno poudariti dejstvo, da tudi probiotiki niso bonbončki in da nenehno jemanje probiotikov verjetno ni najkoristnejše. Tako namreč dobivamo v naše telo veliko število mikroorganizmov, ki so nam po svoje tuji. Zato je bolje probiotike uporabljati v primeru, ko gre za redke enkratne dogodke, ko smo iz nekega razloga porušili svojo mikrobioto – zaradi stresa, potovanja, diete, antibiotikov … Pozneje pa je najbolje mikrobioto vzdrževati v raznovrstnosti in pestrosti tako, da ji ponudimo čim bolj raznovrstno prehrano in s tem spodbujamo rast čim večjega števila mikroorganizmov.”


08.08.2018

Nad fige brez fige v žepu

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


01.08.2018

Hrana na plaži

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.07.2018

Vino pripoveduje zgodbo in tudi napak nikoli ne zamolči

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.07.2018

Pivo: tekoče zlato ali samo pločevinka, ki se lepo sveti

Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.


11.07.2018

Kavni napitki niso za prave “kofetkarje”

V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.


04.07.2018

Holesterol

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


27.06.2018

Hrana na dopustu in potovanju

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


20.06.2018

Ribez

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


13.06.2018

Sladkor v kosmičih za otroke

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


06.06.2018

Perutnina

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


30.05.2018

Rdeče, okusne in zdrave

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


23.05.2018

Zakaj je stročnice in žita priporočljivo namakati

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


16.05.2018

Žar

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


09.05.2018

Diete brez ogljikovih hidratov

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


02.05.2018

Čebula

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


25.04.2018

Piščančje posebne salame

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


18.04.2018

V tuninih paštetah manj kot 50 % tune

Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku


11.04.2018

Aloe vera

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


04.04.2018

Avokado

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


28.03.2018

Velikonočne jedi pod drobnogledom

V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.


Stran 10 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov