Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živila, ki so označena kot brezglutenska, niso nujno tudi bolj zdrava
Tema današnje epizode rubrike Veste, kaj jeste? ni toliko namenjena ljudem s celiakijo – ti o glutenu namreč vedo vse in še več, temveč bolj tistim, ki menijo, da se morajo glutenu izogibati, čeprav pravega razloga za to ni. Zanimiv je podatek, da največ izdelkov, ki so označeni z zapisom brez glutena, kupijo ljudje, ki nimajo celiakije in jim gluten ne škodi. S tem si nemalokrat zaradi umika polnozrnatih žit iz prehrane, ki vsebujejo obilo vlaknin in vitaminov, naredijo medvedjo uslugo. Povpraševanju potrošnikov se je prilagodil tudi trg, pri čemer je ponudba izdelkov, ki ne vsebujejo glutena, poskočila v nebo. O dežurnem krivcu za vse nadloge današnjega časa smo poklepetali z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
“Pokazalo se je, da recimo ljudje, ki jedo več polnozrnatih žit, redkeje zbolevajo za presnovnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in podobno, zato spodbujamo uživanje polnozrnatih žit. Bojazen pred glutenom k temu ne pripomore.”
–Nina Zupanič, Inštitut za nutricionistiko
Živila, ki so označena kot brezglutenska, niso nujno tudi bolj zdrava
Tema današnje epizode rubrike Veste, kaj jeste? ni toliko namenjena ljudem s celiakijo – ti o glutenu namreč vedo vse in še več, temveč bolj tistim, ki menijo, da se morajo glutenu izogibati, čeprav pravega razloga za to ni. Zanimiv je podatek, da največ izdelkov, ki so označeni z zapisom brez glutena, kupijo ljudje, ki nimajo celiakije in jim gluten ne škodi. S tem si nemalokrat zaradi umika polnozrnatih žit iz prehrane, ki vsebujejo obilo vlaknin in vitaminov, naredijo medvedjo uslugo. Povpraševanju potrošnikov se je prilagodil tudi trg, pri čemer je ponudba izdelkov, ki ne vsebujejo glutena, poskočila v nebo. O dežurnem krivcu za vse nadloge današnjega časa smo poklepetali z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
“Pokazalo se je, da recimo ljudje, ki jedo več polnozrnatih žit, redkeje zbolevajo za presnovnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in podobno, zato spodbujamo uživanje polnozrnatih žit. Bojazen pred glutenom k temu ne pripomore.”
–Nina Zupanič, Inštitut za nutricionistiko
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” smo se spraševali, kako modro in zdravo je uživati kupljene predpripravljene omake, ki jih dodamo rižu ali testeninam. Pogledali smo, kaj vsebujejo in ali si je, kar je retorično vprašanje, vendar bolj modro pripraviti doma omako iz svežih sestavin. Pogovarjali smo se z Vido Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ribe so pomemben vir biološko vrednih beljakovin in mnogih drugih snovi, ki koristno vplivajo na naše zdravje. Omega 3 maščobne kisline, tu so še minerali, jod, selen in kalcij, in v maščobah topna vitamin D in A. Se pa zaradi onesnaževanja okolja tudi pri ribah srečujemo s snovmi, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Tu gre izmed vseh onesnaževal omeniti zlasti strupene kovine, med njimi tudi metilno živo srebro in pa ostale obstojne organske onesnaževalce. Kako naj torej vemo, kakšno in katero ribo izbrati, kako zdrave so konzervirane ribe in kako pogosto uživanje rib priporočajo strokovnjaki, o tem smo se v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” pogovarjali z dr. Stanislavo Kirinčič, doktorico živilskih znanosti z Javnega inštituta za javno zdravje.
Neveljaven email naslov