Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živila, ki so označena kot brezglutenska, niso nujno tudi bolj zdrava
Tema današnje epizode rubrike Veste, kaj jeste? ni toliko namenjena ljudem s celiakijo – ti o glutenu namreč vedo vse in še več, temveč bolj tistim, ki menijo, da se morajo glutenu izogibati, čeprav pravega razloga za to ni. Zanimiv je podatek, da največ izdelkov, ki so označeni z zapisom brez glutena, kupijo ljudje, ki nimajo celiakije in jim gluten ne škodi. S tem si nemalokrat zaradi umika polnozrnatih žit iz prehrane, ki vsebujejo obilo vlaknin in vitaminov, naredijo medvedjo uslugo. Povpraševanju potrošnikov se je prilagodil tudi trg, pri čemer je ponudba izdelkov, ki ne vsebujejo glutena, poskočila v nebo. O dežurnem krivcu za vse nadloge današnjega časa smo poklepetali z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
“Pokazalo se je, da recimo ljudje, ki jedo več polnozrnatih žit, redkeje zbolevajo za presnovnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in podobno, zato spodbujamo uživanje polnozrnatih žit. Bojazen pred glutenom k temu ne pripomore.”
–Nina Zupanič, Inštitut za nutricionistiko
Živila, ki so označena kot brezglutenska, niso nujno tudi bolj zdrava
Tema današnje epizode rubrike Veste, kaj jeste? ni toliko namenjena ljudem s celiakijo – ti o glutenu namreč vedo vse in še več, temveč bolj tistim, ki menijo, da se morajo glutenu izogibati, čeprav pravega razloga za to ni. Zanimiv je podatek, da največ izdelkov, ki so označeni z zapisom brez glutena, kupijo ljudje, ki nimajo celiakije in jim gluten ne škodi. S tem si nemalokrat zaradi umika polnozrnatih žit iz prehrane, ki vsebujejo obilo vlaknin in vitaminov, naredijo medvedjo uslugo. Povpraševanju potrošnikov se je prilagodil tudi trg, pri čemer je ponudba izdelkov, ki ne vsebujejo glutena, poskočila v nebo. O dežurnem krivcu za vse nadloge današnjega časa smo poklepetali z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
“Pokazalo se je, da recimo ljudje, ki jedo več polnozrnatih žit, redkeje zbolevajo za presnovnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in podobno, zato spodbujamo uživanje polnozrnatih žit. Bojazen pred glutenom k temu ne pripomore.”
–Nina Zupanič, Inštitut za nutricionistiko
Kdor sledi smernicam zdravega življenja in skrbi za uravnoteženo prehrano, se hitro znajde pred trgovinskimi policami s t.i. »light« (oz. lahkimi) izdelki. Ti naj bi vsebovali čim manj maščob. Odstranjene maščobe v lahkih izdelkih načeloma ne potrebujejo nadomestil, a kljub temu jih zaradi pomanjkanja polnosti okusa v tovrstnih živilih najdemo več kot v običajnih. Odgovor na okusnost izdelkov z odstranjeno maščobo so med drugim tudi umetna sladila, ki lahko povzročajo napihnjenost. Na kaj moramo biti še posebej pozorni pri pregledovanju deklaracij na lahkih izdelkih? Kako je z mlečnimi izdelki pri katerih lahko na embalaži opazimo oznako 0,0 odstotkov maščob? Lahko temu verjamemo?
Neveljaven email naslov