Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
Starejši skupaj z nosečnicami in otroki sodijo v rizično skupino ljudi, pri katerih velja previdnost pri uživanju nekaterih skupin živil. V starejšem življenjskem obdobju se zmanjšujejo motorične zmožnosti, kar lahko povzroča težave pri pripravi hrane in hranjenju. Na željo po prehranjevanju vpliva tudi slabšanje funkcije okusa in vonja. Oslabijo tudi vid in sluh ter funkcije prebavnega sistema – od slabših zob in nezmožnosti žvečenja do upočasnjene peristaltike in zmanjšanja izločanja prebavnih sokov v celotnem prebavnem traktu. Tudi stranski učinki zdravil lahko odvračajo od hranjenja in povzročajo podhranjenost. Starostniki so zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema bolj dovzetni za okužbe in zastrupitve z živili. Zaradi vsega naštetega je v tretjem življenjskem obdobju uživanje zdravih in varnih živil še posebej pomembno.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Če bi vam rekli: izvolite za zajtrk malce fosforja ali fosfatov, bi nas najbrž malce čudno pogledali, a fosfati se nahajajo v mnogih živilih, zlasti beljakovinskih in so nujni za zdravje naših kosti in zob. Na drugi strani živilska industrija uporablja fosfate v obliki aditivov iz različnih tehnoloških razlogov – za uravnavanje kislosti živil ter kot emulgatorje in stabilizatorje. Kaj so pravzaprav fosfati, v katerih vrstah živil se nahajajo in ali nam preveč fosfatov lahko tudi škodi, o tem z Nino Zupanič z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani.
V tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” govorimo o rastlinskih vrstah mleka, kot so mandljevo, kokosovo, ovseno ali sojino mleko. Vsaj proizvajalci so jim nadeli takšen naziv, četudi takšno poimenovanje ni točno, poudarja prehranska strokovnjakinja in dipl. inž. živilstva in prehrane Anja Pristavec. Mleko je namreč tekočina, ki jo pridobimo z molžo sesalcev, ti napitki pa so narejeni iz žit ali oreščkov. Kako zdravi so, je odvisno od sestavin, iz katerih so narejeni. Pri večini napitkov gre za industrijsko predelana živila, zato ni samo po sebi umevno, da so tako zdrava, kot se jim pripisuje. So pa, kot pravi sogovornica Anja Pristavec, lahko zelo funkcionalna, zlasti za ljudi z laktozno intoleranco.
Neveljaven email naslov