Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
Omenjeni testi »propadejo« že v samem začetku, saj njihov princip stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije
Ne počutite se najbolje. Bremenijo vas glavoboli, utrujenost, prebavne težave, težave s koncentracijo in podobno. Sumite, da kleč težav tiči v prehrani, ki jo uživate. V spletni iskalnik vtipkate »test intolerance na hrano« in ugotovite, da ponudnikov, ki test ponujajo in obljubljajo eliminacijo prav takšnih simptomov, nikakor ni malo. Rešitev se zdi kot na dlani. Plačate nekaj stotakov za test in ob eliminaciji 20-ih živil iz prehrane se vendar počutite nekoliko bolje. Test potemtakem deluje. Pa to res drži? Mar ni že statistično zelo verjetno, da se bo med 20 in več živili, ki jih morate iz prehrane izločiti, našlo prav tisto, ki vam pač ne ustreza? Mar s tem, ko izločimo par deset živil s krožnika, ne tvegamo nezadostnega vnosa najpomembnejših hranil v naše telo? Inženir živilstva in prehrane Jernej Ogrin poudarja, da princip omenjenih testov stoji na majavih temeljih napačne interpretacije znanja oz. neznanja imunologije. Prilsuhnite.
“Testiranje intolerance na hrano se zdi zelo privlačno in na prvi pogled obetavno orodje za reševanje določenih nepojasnjenih zdravstvenih težav, ki so po samodiagnozi povezane s hrano. Ko pa raziskujemo malo globlje, pa se stvar hitro obrne. Pozitivni testi za IgG(4) protitelesa v povezavi z intoleranco (pogosto v množini, torej intolerance) po mnenju svetovnih organizacij iz stroke imunologije po vsej verjetnosti predstavljajo ravno nasprotje intolerance. Prisotnost specifičnih IgG(4) protiteles nam pove, da smo bili v bližnji preteklosti že v stiku z določenim živilom. Poenostavljeno, pove nam da smo na to živilo tolerantni.” Jernej Ogrin
Veliko natančnejša metoda za določanje intolerance na živilo je dobro staro izločanje le-tega iz diete:
“Če sumite, da vam določeno živilo škoduje, ga poskušajte za določen čas, po navadi se svetuje za približno 2 tedna, izključiti iz prehrane. Temu pravimo tudi »eliminacijska dieta«. V primeru izboljšanja simptomov po preteklem času živilo ponovno začnite uživati – če se simptomi vrnejo, to živilo za vas verjetno ni najboljše.” Jernej Ogrin
Lahko zaključimo, da testiranje za intolerance na hrano zaenkrat še ni relevantno orodje za ugotavljanje, katera hrana posamezniku “škodi”. Pozitivni rezultati na testu predstavljajo izpostavljenost določenim živilom v zadnjem časovnem obdobju, prisotnost IgG(4) protiteles v krvi pa je normalen odziv organizma – pomeni, da naš imunski sistem dela to, kar mora delati, še dodaja Ogrin.
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov