Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg vadbe lahko sintezo kolagena stimuliramo tudi s prehrano
V tokratni rubriki Veste, kaj jeste? spregovorimo o kolagenu, ki je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Je pomembna strukturna enota tetiv, ligamentov, kože, zob in številnih drugih pomembnih strukturnih tkiv. Kolagen pridobivamo iz živalskih in rastlinskih virov, pri čemer je najpogosteje govejega, prašičjega ali morskega izvora. Obstajajo tudi sintetične oblike kolagena. Njegova uporaba je izjemno razširjena v kozmetični industriji za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov ter številnih pijač in jedi. Ob pozornosti, ki je namenjena kolagenu, pa se gre vprašati, ali so prehranski dodatki kolagena dejansko koristni ali gre vendar le za še enega v vrsti marketinško izpostavljenih produktov za generiranje dobička.
Raziskave sicer kažejo, da kolagen deluje na zdravje kože in izboljšanje kakovosti ter strukture (vezivnega) tkiva. Vse ostale obljube, od razstrupljanja in antioksidativne zaščite, do povečanja mišične mase izboljšanja zdravja črevesja, stojijo na trhlih ali namišljenih temeljih, opozarja prehranski strokovnjak Mario Sambolec in svetuje:
1.) Najprej poskrbite za raznovrstno in zdravo prehrano, s katero dobite v telo dovolj beljakovin in drugih hranil, šele nato posezite po prehranskih dopolnilih s kolagenom;
2.) Za sklepe, kosti: 15 g kolagena skupaj z 60 mg vitamina C 1 uro pred primerno telesno obremenitvijo (vadbo za moč);
3.) Za kožo: Kolagen spijte kadar koli, po možnosti z vitaminom C in definitivno z upoštevanjem točke 1.
Vir: Dr. Feelgood
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Poleg vadbe lahko sintezo kolagena stimuliramo tudi s prehrano
V tokratni rubriki Veste, kaj jeste? spregovorimo o kolagenu, ki je najbolj razširjena beljakovina v človeškem telesu. Je pomembna strukturna enota tetiv, ligamentov, kože, zob in številnih drugih pomembnih strukturnih tkiv. Kolagen pridobivamo iz živalskih in rastlinskih virov, pri čemer je najpogosteje govejega, prašičjega ali morskega izvora. Obstajajo tudi sintetične oblike kolagena. Njegova uporaba je izjemno razširjena v kozmetični industriji za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov ter številnih pijač in jedi. Ob pozornosti, ki je namenjena kolagenu, pa se gre vprašati, ali so prehranski dodatki kolagena dejansko koristni ali gre vendar le za še enega v vrsti marketinško izpostavljenih produktov za generiranje dobička.
Raziskave sicer kažejo, da kolagen deluje na zdravje kože in izboljšanje kakovosti ter strukture (vezivnega) tkiva. Vse ostale obljube, od razstrupljanja in antioksidativne zaščite, do povečanja mišične mase izboljšanja zdravja črevesja, stojijo na trhlih ali namišljenih temeljih, opozarja prehranski strokovnjak Mario Sambolec in svetuje:
1.) Najprej poskrbite za raznovrstno in zdravo prehrano, s katero dobite v telo dovolj beljakovin in drugih hranil, šele nato posezite po prehranskih dopolnilih s kolagenom;
2.) Za sklepe, kosti: 15 g kolagena skupaj z 60 mg vitamina C 1 uro pred primerno telesno obremenitvijo (vadbo za moč);
3.) Za kožo: Kolagen spijte kadar koli, po možnosti z vitaminom C in definitivno z upoštevanjem točke 1.
Vir: Dr. Feelgood
Mleko in mlečni izdelki. Poleg 2. svetovne vojne in globalnega segrevanja tema, ki bržkone najbolj deli narod. So mleko in mlečni izdelki torej koristni ali škodljivi? Povzročajo kardiovaskularna obolenja ali nas ščitijo pred njimi? Povzročajo alergije ali ne? Je mleko res samo za teličke ali tudi za ljudi? Mnenj je toliko, kot je duš, zato je prav, da besedo prepustimo znanosti. Ta je po besedah prehranskega strokovnjaka Jerneja Ogrina dokaj enotna in je mnenja, da uživanje mleka in mlečnih izdelkov pozitivno vpliva na zdravje.
Sogovornica bo prof. dr. Tatjana Košmerl s katedre za tehnologije, prehrano in vino na oddelku za živilstvo biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sindrom razdražiljivega črevesja nikakor ni prijetna stvar, sploh če ne vemo, kje bi lahko bil izvor težav kot so napihnjenost, diareja, zaprtje ali bolečine. Točni patofiziološki mehanizmi namreč še niso natančno znani, domneve pa zaenkrat simptome povezujejo s kombinacijo sprememb v prehodu zaužite hrane skozi prebavila, s preobčutljivostjo prebavil, vnetjem, spremenjeno mikrobioto in določenimi komponentami hrane. Pomanjkanje enotnega zdravljenja in delna povezava sindroma s hrano pa je pripeljala do tega, da se vedno več pozornosti nameni hrani oz. izločanju živil iz prehrane. Približno 70 % pacientov s SRČ namreč poroča o poslabšanju simptomov po uživanju določenih živil.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Slovenska kulinarika izvira iz bogate gastronomske dediščine in jo odlikuje pestrost ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Za odkrivanje slovenske kulinarike so nam v pomoč zaščitni znaki na embalaži kmetijskih in živilskih izdelkov, ki jim rečemo tudi sheme kakovosti. Predstavljamo vam jih v današnji rubriki »Veste, kaj jeste«, ki jo je pripravil Bojan Leskovec Sogovornica bo doktorica Mira Kos Skubic, ki je pred nekaj meseci uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom » Poznavanje in zaznavanje živil z geografsko označbo ali označbo porekla pri potrošnikih.«
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Granola – fotogenična kraljica družbenih omrežij, zajtrk, oglaševan kot popoln obrok, poln superživil. V oddaji Veste, kaj jeste bomo danes razkrili, ali je granola res tako zelo hranljiv obrok. Mojca Koman, univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije, pa pove tudi, kako v trgovini izbrati kakovostno, kako pomemben dejavnik pri nakupu je cena in kako granolo čisto preprosto pripravimo doma.
Ker je zmernost lepa čednost, pa tudi kontekstualna umetnost, moramo o priporočljivi količini vnosa mlečnih izdelkov razmišljati v okviru svoje celostne prehrane. Na Prvem danes razmišljamo o kupljenih in doma pripravljenih jogurtih. Kako je z vsebnostjo sladkorja v navadnih in sadnih industrijsko pridelanih jogurtih, zakaj se maščob v jogurtu po krivici drži slab sloves in v kakšni meri lahko sami pri pripravi domačega jogurta vplivamo na okus. Odgovore ponuja …
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki, sendviči, sadje pa je redko prisotno
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Neveljaven email naslov