Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Mikrobiološka ustreznost ledu je odvisna od kakovosti pitne vode, od higiene okolja, v katerem led nastaja, in od rokovanja z ledom pred zaužitjem
Jasno in pričakovano je, da se poraba ledu v vročih poletnih dneh poveča. Dodajamo ga tudi v pijače, kamor ga sicer ne bi, nekateri celo v kavo ali v vino in še kam. Čeprav se ljubiteljem teh zvarkov takšno dejanje zdi nemara celo kavoskrunsko in vinokletno. A vendar prija. Prija do te mere, da kaj hitro pozabimo na morebitne nevarnosti, ki jih lahko prinaša uživanje ledu, zlasti če se z njim ne rokuje ustrezno, ali če ga uživamo v deželah, v katerih je vprašljiva mikrobiološka ustreznost pitne vode. O varnosti uživanja ledu je v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” spregovorila mikrobiologinja Tatjana Rupel iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
“Pri nas se pregleda kar nekaj ledu. Vzorce se jemlje v gostinskih obratih. Postopek za pregledovanje ledu je enak kot za preverbo kakovosti pitne vode. In kakovost tega ledu, ki smo ga pregledali v naših laboratorijah, je bila dobra. Slabih izkušenj nismo imeli.” Tatjana Rupel, NLZOH
Led se lahko onesnaži tudi z mikroorganizmi, ki niso prisotni v pitni vodi. Ali zaradi neustrezne higiene ali zaradi neprimernega rokovanja, dodaja mikrobiologinja Tatjana Rupel:
“V led mikroorganizmi lahko pridejo iz okolice. Iz politih živil, nepakirane hrane v onesnaženem zamrzovalniku. Ti organizmi so lahko zelo nevarni za zdravje. Ravno tako kot ti, ki lahko pridejo iz pitne vode. Pojavi se lahko salmonela, ki sicer ne bi bila prisotna v tem ledu.”
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Mikrobiološka ustreznost ledu je odvisna od kakovosti pitne vode, od higiene okolja, v katerem led nastaja, in od rokovanja z ledom pred zaužitjem
Jasno in pričakovano je, da se poraba ledu v vročih poletnih dneh poveča. Dodajamo ga tudi v pijače, kamor ga sicer ne bi, nekateri celo v kavo ali v vino in še kam. Čeprav se ljubiteljem teh zvarkov takšno dejanje zdi nemara celo kavoskrunsko in vinokletno. A vendar prija. Prija do te mere, da kaj hitro pozabimo na morebitne nevarnosti, ki jih lahko prinaša uživanje ledu, zlasti če se z njim ne rokuje ustrezno, ali če ga uživamo v deželah, v katerih je vprašljiva mikrobiološka ustreznost pitne vode. O varnosti uživanja ledu je v tokratni rubriki “Veste, kaj jeste?” spregovorila mikrobiologinja Tatjana Rupel iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
“Pri nas se pregleda kar nekaj ledu. Vzorce se jemlje v gostinskih obratih. Postopek za pregledovanje ledu je enak kot za preverbo kakovosti pitne vode. In kakovost tega ledu, ki smo ga pregledali v naših laboratorijah, je bila dobra. Slabih izkušenj nismo imeli.” Tatjana Rupel, NLZOH
Led se lahko onesnaži tudi z mikroorganizmi, ki niso prisotni v pitni vodi. Ali zaradi neustrezne higiene ali zaradi neprimernega rokovanja, dodaja mikrobiologinja Tatjana Rupel:
“V led mikroorganizmi lahko pridejo iz okolice. Iz politih živil, nepakirane hrane v onesnaženem zamrzovalniku. Ti organizmi so lahko zelo nevarni za zdravje. Ravno tako kot ti, ki lahko pridejo iz pitne vode. Pojavi se lahko salmonela, ki sicer ne bi bila prisotna v tem ledu.”
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Pivo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki ob pomoči encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, pa tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le voda in čaj. V poletnih dneh se pivoljubci še raje zatečejo k tej osvežitvi, prodaja in poraba se občutno povečata. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so opravili test 10 vrst svetlega piva, ki se najpogosteje znajdejo v nakupovalnih košaricah Slovencev.
V takšnih napitkih je lahko tudi do 94 odstotkov mleka in do 32 gramov sladkorja; vključno z aditivi - arome, zgoščevalci, stabilizatorji, fosfati.
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Tunine paštete vsebujejo veliko maščobe, zato naj ne bodo pogosto na vašem jedilniku
V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.
Neveljaven email naslov